|
Slovenski naslov: KAJMAK IN MARMELADA
Originalni naslov:
Igrajo: Branko Đurić, Tanja Ribić, Dragan Bjelogrlić, Igor Samobor, Vlado Novak, Teja Glažar, Magnifico
Režija: Branko Đurić
Scenarij: Branko Đurić
Producent:
Žanr: komična ljubezenska drama
Distributer: Creativa
Trajanje: 90 minut
Premiera: 13. november 2003
|
|
 To ni zgodba o slovenski ženski in bosanskem moškem, temveč zgodba, ki bi se lahko zgodila, kjer koli na svetu. Vsi imamo svoje "južnjake".
S tem napisom se začne režijski celovečerni prvenec Branka Đurića, v propadli Jugoslaviji in v državah, ki so nastale po njej, že več kot dvajset let znan tudi kot Đuro. V bistvu je, kot pravi tudi sam avtor, njegov film Kajmak in marmelada ljubezenska zgodba med Špelo in Božom. Špela si namreč želi otroka, pa tudi nov plašč. Toda Božo, ki cele dneve poležava na kavču in čaka, kdaj bo njegova draga prišla iz službe, ji ga že ne bo mogel kupiti. Špeli nekega dne presedejo razmere, v katerih živita, zato Boža zaklene v stanovanje in ključ vrže v smetnjak. Vrne se k staršem, ki so navdušeni nad hčerkino odločitvijo, saj nikoli niso skrivali dejstva, da tega južnjaka v družini res ne potrebujejo.
Vendar se Božo ne vda kar tako zlahka. Za ljubezen do Špele si je pripravljen celo poiskati delo. Njegov "zemo" (igra ga Dragan Bjelogrlić iz uspešnice Lepe vasi lepo gorijo) mu ga za dobre odstotke od zaslužka lahko najde že naslednji dan. Najprej sicer bolj slabo plačanega, zato pa je na obzorju donosen posel, za katerega Božo ne potrebuje drugega kot vozniški izpit za avto.
Film je simbolično premiero doživel v Đurovem rojstnem mestu Sarajevu, na festivalu, ki je iz vojne agitke prerasel samega sebe in vse balkanske festivale (vključno z ljubljanskim) in bo v bodoče očitno prikazal vse pomembne filme iz držav nekdanje Jugoslavije. Skoraj vsi so filmu očitali slabo kakovost iz enega samega razloga - na festivalu ni prejel nobene nagrade. Hkrati pa so pozabili, da že kar nekaj desetletij festivalske žirije nagrade v glavnem podeljujejo po političnih, propagandnih ali socialnih kriterijih. Đuro pa se je trudil narediti film (enak moto ima tudi za svoje gledališke predstave), ki bo všeč gledalcem in se bodo ob ogledu tudi zabavali. V filmu si je privoščil tako Slovence kot Bosance, zato se lahko zgodi, da marsikomu film Kajmak in marmelada ne bo všeč, mu pa nagrada publike na septemberskem festivalu slovenskega filma v Celju daje dobro popotnico.
|
