|
 »Poglej ga, kakšno neokusno kravato ima!« »Tale pa misli, da se mačo tipom ni treba tuširati!!« »A si videla to luštno ritko?« »Pa bo menda opazil mojo novo frizuro.« »Hmm… tale izboklina na hlačah pa obeta …« To je samo nekaj skritih misli oziroma komentarjev pripadnic nežnega spola, ki se po čudežu razodenejo Nicku, poslovnežu srednjih let, ki še vedno goji prepričanje, da so ženske ustvarjene le za v posteljo in kuhinjo. No, če smo iskreni, ne gre za nikakršen posebni čudež, saj revežu med večernim umivanjem v kopalno kad po nesreči pade sušilnik za lase. Rezultat – ob nič kaj prijetnem stiku z električno energijo – je tudi ta, da naslednje jutro opazi sumljive spremembe v svoji glavi. Le-ta je namreč polna najrazličnejših škandaloznih in v zadrego spravljajočih komentarjev ženskega izvora. In že prvi dan odkrije, da se podoba, ki jo o njem gojijo ženske, krepko razlikuje od tiste, ki si jo je ustvarilo njegovo mačistično samoljubje. Še posebej, ko mesto kreativnega direktorja namesto njega dobi samozavestna Darcy, ki želi odločno obračunati z moško samozadostnostjo in občutkom večvrednosti. Marsikateri predstavnik moškega spola bi dal vse na svetu, da bi bil na njegovem mestu, in tudi Nick na začetku prav uživa ob svojem novem odkritju, ki mu pomaga, da v ženskih očeh postane gospod Popolnež, obenem pa zadevo izkoristi še v poslovne namene. Hm, čeprav nam gre moškim malce težko z jezika, je treba priznati, da se Nick takole hinavsko okoristi z Darcyjinimi idejami in jih prodaja za svoje. Na tej točki bi lahko zapisali, da gre torej še za en tipično moško šovinistični film, kjer nekdanji lovci in vojaki – saj to so počeli naši predniki, dragi osvajalci, a ne? - ponovno dominirajo. A na veselje vseh emancipiranih žensk (in žalost vzorčnega moškega ega) začne Nick kazati znake slabe vesti, obenem pa sile narave ponovno poskrbijo, da se Nick vrne na realna tla. Ja, naravne sile so vsaj tokrat na ženski strani, in ne kot takrat, ko se je Sandra Bullock neuspešno borila za naklonjenost Bena Afflecka.
Srečnež, ki je s to vlogo prav gotovo samo še zrasel v očeh svojih oboževalk – pa čeprav si v filmu natika ženske nogavice in uporablja podobne za pravega moškega nespodobne dekorativne dodatke – je seveda modrooki Avstralec Mel Gibson. Glavni izziv in žrtev njegovega novega daru je simpatična Helen Hunt (Bolje ne bo nikoli, Daj naprej) v vlogi Darcy, njegovo eksperimentiranje ni prihranjeno niti Marisi Tomei kot ljubki natakarici, nad dogajanjem pa je budno bdela Nancy Meyers, ki je občutljivo plat moških (predvsem očetov) uspešno pokazala že v komediji Oče moje neveste. »Mislim, da je najtežje igrati v romantičnih komedijah,« kot pogosto citira Nancy. »Umiranje je lahko, komedija je težka,« pravi Mel Gibson ob svojih zadnjih filmskih izkušnjah, pri katerih se je s soigralkami precej zabaval. Kar mu je prav ugajalo, saj se je po tem filmu podal v čisto druge vode in v vojni drami We Were Soldiers obujal tragične ameriške spomine na vietnamsko vojno.
Romantična komedija Kaj ženske ljubijo na srečo nima nič skupnega z vojno - razen če osebne odnose med moškimi in ženskami doživljate kot neizprosno bojno polje! - ampak vam ponuja dve uri sproščene zabave, ki bo moškim predstavnikom pomagala pokukati v skrivnostni (in dostikrat strah zbujajoči) svet skritih ženskih misli, ženskam pa dala misliti, kakšna katastrofa bi bila, če bi moški vedeli, kaj se jim plete po glavi.
|
