1. Obuti maček
2. Alvin in veverički 3
3. Podzemlje: Prebujenje
4. Pisma Sv. Nikolaju
5. Parada

1. The Grey
2. Podzemlje: Prebujenje
3. One for the Money
4. Red Tails
5. Samomorilec

Sladke sanje režiserja Saše Podgorška so na letošnjem Portoroškem filmskem festivalu pobrale kar šest pomembnejših nagrad. Za najboljši celovečerni film, za najboljšo igralko, scenarij, producenta in za najboljši celovečerni film po mnenju društva slovenskih filmskih kritikov. Poleg tega je glavna igralka Veronika Drolc prejela tudi nagrado revije Stop za igralko leta. Vse te nagrade bi film teoretično lahko prejel že pred tremi leti, saj je bil začetek snemanja predviden za leto 1997. Zaradi različnih zapletov so ga prestavili, kar je po mnenju režiserja celo pripomoglo k dodatnemu izboljšanju scenarija, ki ga je napisal Miha Mazzini (glej intervju na straneh 10, 11). Slednji se je v zgodovino slovenskega filma vpisal že s priredbo svoje knjižne uspešnice Drobtinice iz leta 1987. Po njej je bila posneta Operacija Cartier, ki je med zvezde slovenskega filma lansirala igralca Boruta Veselka. Mazzini je za scenarij Sladke sanje prejel več pohval različnih evropskih filmskih komisij in celo štipendijo francoskega centra CNC.

Slovenski naslov: SLADKE SANJE
Originalni naslov:
Igrajo: Janko Mandić, Veronika Drolc, Iva Zupančič, Josef Nadj, Davor Janjić, Grega Bakovič, Luka Tratnik, Ana Troha, Marinka Štern, Jože Hrovat, Iva Babič, Milena Muhič, Jernej Šugman, Barbara Levstik
Režija: Sašo Podgoršek
Scenarij: Miha Mazzini
Producent: Franci Zajc
Žanr: drama
Distributer: A.G. Market
Trajanje: 110 minut
Premiera: 18. oktober 2001

Filmski sklad republike Slovenije je bil nad Sladkimi sanjami najprej skeptičen, ker naj bi šlo po njihovem mnenju za zahtevno kostumsko dramo. Neodobravanja je bila deležena tudi izbira režiserja. Sašu Podgoršku naj bi bil to namreč prvi celovečerni film. Zaradi zapletov je režiser v vmesnem času posnel dokaj uspešen in provokativen celovečerni film Temni angeli usode in z njim dokazal, da je pripravljen tudi na realizacijo Sladkih sanj.
Zgodba nas odpelje na začetek sedemdesetih let, ko je bila Jugoslavija na vrhuncu svoje moči in je dajala vtis bogate dežele. Egon v tistem času dopolni dvanajst let in tako kot njegovi vrstniki uživa v poslušanju ameriške glasbe in ob gledanju ameriških filmov. Tako kot njegovi vrstniki bi rad imel svoj gramofon, s pomočjo katerega bi si krajšal čas. Žal domači o tem nočejo niti slišati. Njegova mati počasi izgublja stik z realnostjo, svojega očeta nikoli ni niti videl, babica pa je tako ali tako proti vsem mehaničnim novotarijam.
Kmalu uvidi, da se bo moral znajti sam. S pomočjo sošolca Frica, sina filmskega operaterja, soseda Romana, lokalnega hipija, in strica Vinka skuša uresničiti načrt. Medtem, ko spoznava življenje skozi ljudi, ki ga obkrožajo, počasi odrašča. In kot za nagrado na koncu dobi pravi pravcati gramofon.
Film Sladke sanje brez nadarjenih igralcev verjetno nikoli ne bi bil tako uspešen. Janko Mandić, ki je odigral Egona, velja v slovenskih filmskih krogih za velik igralski up. Pred tem je namreč že nastopil v celovečercu Barabe skupaj s svojim bratom Markom in prav vlogi mladega Kovača se ima zahvaliti, da so ga filmski ustvarjalci povabili k sodelovanju tudi pri Sladkih sanjah. Veronika Drolc se je izkazala v vlogi Egonove mame. Njena kariera obsega veliko število vlog, ki jih je odigrala na gledaliških deskah. Prepoznavna je bila v postavitvah Slovenskega mladinskega gledališča, nekaj časa pa je delovala tudi na tujem. Svoj pečat so filmu dodali tudi ostali igralci, med katere sodi Davor Janjič, ki je bil opazen že v Košakovem Outsiderju.