|
 Mali David (Haley Joel Osment) je najnovejša 'mecha', prototip mehaničnega robota v človeški podobi in je plod zamisli znanstvenika Allena Hobbyja (William Hurt), ki želi svetu podariti čustvenega robota, umetno inteligenco brez primere. Davida posvoji Henry Swinton, sicer zaposlen pri profesorju Hobbyju, ki skuša z njim nadomestiti neozdravljivo bolnega in trenutno kriogenično zamrznjenega pravega sina Martina. Njegova žena in Martinova mama Monica Davida sprva ne sprejme, toda kmalu se med njima splete prav posebna vez in Monica se na Davida naveže kot na svojega sina.
Davidovo idilično življenje v družini spremeni vrnitev Martina, ki so ga zdravniki uspeli ozdraviti. Mehanični David kmalu postane Martinova nova super igrača in navkljub izkazovanju ljubezni do staršev postane peto kolo družine. Med fantoma pride do rivalstva, nakar se Henry in Monica odločita, da se v dobro Martina Davida znebita. Monica ga odpelje v gozd in ga skupaj s Teddyjem, Martinovo prejšnjo super igračo, tam pusti. Prepuščen samemu sebi se mali David poda v svet, da bi našel Modro vilo, ki bi ga kot Ostržka spremenila v pravega dečka. Verjame, da bi ga kot takšnega družina sprejela nazaj medse.
Na svoji poti se spoprijatelji z robotom Žigolo Joejem (Jude Law), ki je ustvarjen za zapeljevanje žensk. Skupaj preživita neljubo izkušnjo z lovci na 'meche' in se v iskanju Modre vile ustavita v mestu Rogue City, kjer za pot povprašata doktorja Knowa.
Igralec Robin Williams, ki je svoj glas posodil halogramskemu doktorju Knowu, se v filmu o umetni inteligenci pojavlja že drugič. V filmu Bicentennial Man je pred dvemi leti odigral glavno vlogo, robota Andrewa Martina, ki se poda na 200-letno popotovanje, da bi postal pravi človek. Film je, prav tako kot Umetna inteligenca, nastal na podlagi kratke zgodbe, ki jo je napisal sam Isaac Asimov. Filma v slovenskih kinematografih niso predvajali, vsi tisti, ki vas bo navdušila Umetna inteligenca pa si ga lahko ogledate na videu.
Zanimivo je, da imata tako Bicentennial Man, ki ga je zrežiral Chris Columbus (mimogrede: letos bo tudi k nam pripeljal čarodeja Harryja Potterja!) in Kubrick / Spielbergova Umetna inteligenca veliko skupnega. Oba glavna junaka se namreč odločita postati človeški bitji.
Verjeti gre, da bi Umetna inteligenca nastala veliko prej, če bi snemalna tehnika to dopuščala. Kubrick je bil namreč že na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja trdno prepričan, da bo film posnel oziroma bo njegov producent, če ga bo zrežiral prijatelj Spielberg. Slednji je nalogo sicer sprejel, a jo je kmalu vrnil Kubricku. Ta se je odločil, da snemalna tehnika še ne omogoča tako zahtevne vizualne ekranizacije in je projekt za nekaj časa spravil v predal.
Umetna inteligenca je postala znova aktualna leta 1993, po prihodu prvega dela Jurskega parka na filmska platna. Stanley Kubrick je ocenil, da bo tehnika kmalu dovolj napredovala in da bo prenos zgodbe na filmsko platno mogoč. Realizacije projekta se je želel lotiti takoj po končanju izredno zahtevnega in predvsem dolgotrajnega snemanja filma Široko zaprte oči (Eyes Wide Shut). Žal ga je še pred zaključkom montaže filma doletela smrt in Umetna inteligenca je obtičala v predalu.
Pred pozabo jo je rešil prav Steven Spielberg, ki se jo je odločil posneti Kubricku v spomin. K sodelovanju je med drugimi povabil Janusza Kaminskega, svojega dolgoletnega direktorja fotografije, s katerim sodelujeta vse od Schindlerjevega seznama, ter Stana Winstona, legendo na področju maske in filmskih kreatur. Velik delež so prispevale tudi družbe, ki se ukvarjajo s posebnimi vizualnimi filmskimi učinki in predvsem računalniško animacijo. Najbolj so se (zopet!) izkazali pri Lucasovi Industrial Light & Magic s katerimi je želel že leta 1993 sodelovati sam Kubrick.
Za potrebe vizualno izredno zahtevnega snemanja so razvili tudi nekaj povsem novih orodij s katerimi je Steven Spielberg lahko postavil nov mejnik. In čeprav je Spielberg za izhodišče upošteval Kubrickove zapiske ter predvsem risbe, nosi film nedvoumen režiserjev pečat.
Sama tehnika pri filmu seveda ni dovolj. Igranje Haleyja Joela Osmenta je presunljivo in popolno. Zaradi same filmske teže mu gre pripisati vsaj nominacijo za oskarja! Iz ruskega ostrostrelca Vasilija Zajceva v 'mecha' zapeljivca se je uspešno prelevil tudi Jude Law. Filmska fotografija nam pričara dogajanje zelo živo in resnično. Mesto Rouge City se tako zdi povsem realno, pa čeprav je ustvarjeno v računalniku. Uspešno sodelovanje med Spielbergom in Kaminskim se nadaljuje tudi na snemanju filma Minority Report.
Umetna inteligenca v kino blagajnah morda ne bo pustila takšnega vtisa kot njegovi dinozavri. To niti ni njen namen. Tudi vsi tisti, ki bodo pred ogledom film označili kot otroški, znajo biti po ogledu nekoliko presunjeni. Ogled filma zahteva kar precej discipline, če ne drugače zaradi svoje dolžine (145 min) in predvsem zaradi nekoliko težje teme. Če bodo mainstreamovci nad njim začudeni, ga bodo toliko bolj veseli ljubitelji znanstvene fantastike in eksistencialne filozofije. Za vse filmoljubce pa ogled toplo priporočamo, ker se po njegovih žilah pretaka kreativna zmes dveh filmskih velemož: Kubricka in Spielberga in ker nenazadnje sodi med letošnje nadpovprečne filmske izdelke tudi po tehnični plati.
FILMOGRAFIJA
povzeto po knjigi Marcela Štefančiča, jr.: A.I.
STEVEN SPIELBERG
Dvoboj (Duel, 1971)
Nekaj zlega (Something Evil, 1972)
Teksaški ekspres (The Sugarland Express, 1974)
Žrelo (Jaws, 1975)
Bližnja srečanja tretje vrste (Close Encounters of the Third Kind, 1977)
Nora invazija na Kalifornijo (1941, 1979)
Lov za izgubljenim zakladom (Raiders of the Lost Ark, 1981)
Vesoljček (E.T. the Extra-Terrestrial, 1982)
Cona somraka (Twilight Zone: The Movie, 1983), ena zgodba v omnibusu
Indiana Jones in tempelj smrti (Indiana Jones and the Temple of Doom, 1984)
Nekaj vijoličastega (The Color Purple, 1985)
Imperij sonca (Empire of the Sun, 1987)
Indiana Jones in zadnji križarski pohod (Indiana Jones and the Last Crusade, 1989)
Vedno (Always, 1989)
Hook - kapitan Kljuka (Hook, 1991)
Jurski park (Jurassic Park, 1993)
Schindlerjev seznam (Schindler's List, 1993)
Izgubljeni svet (The Lost World: Jurassic Park, 1997)
Amistad (1997)
Reševanje vojaka Ryana (Saving Private Ryan, 1998)
A.I. - Umetna inteligenca (A.I. Artificial Intelligence, 2001)
STANLEY KUBRICK
Dan boja (Day of the Fight, 1951)
Leteči duhovnik (Flying Padre, 1951)
Morjeplovci (The Seafarers, 1952)
Strah in želja (Fear and Desire, 1953)
Morilčev poljub (Killer's Kiss, 1955)
Rop brez plena (The Killing, 1956)
Steze slave (Paths of Glory, 1957)
Spartak (Spartacus, 1960)
Lolita (1962)
Dr. Strangelove (Dr. Strangelove or: How I Learned to Stop Worrying and Love the Bomb, 1964)
Odiseja v vesolju (2001: A Space Odyssey, 1968)
Peklenska pomaranča (A Clockwork Orange, 1971)
Barry Lyndon (1975)
Šajnanje (The Shining, 1980)
Full Metal Jacket (1987)
Široko zaprte oči (Eyes Wide Shut, 1999)
|
