|
Slovenski naslov: REKVIEM ZA SANJE
Originalni naslov: Requiem for a Dream
Igrajo: Ellen Burstyn, Jared Leto, Jennifer Connelly, Marlon Wayans
Režija: Darren Aronofsky
Scenarij: Hubert Selby, jr., Darren Aronofsky, po istoimenskem romanu Huberta Selbyja, jr.
Producent: Eric Watson, Palmer West
Žanr: drama
Distributer: Ljubljanski kinematografi
Trajanje: 102 minut
Premiera: 07. marec 2002
|
|
 Rekviem za sanje vzporedno pripoveduje zgodbe štirih prebivalcev propadajoče newyorške izletniške točke Coney Islanda, ki so se pripravljeni zateči k najrazličnejšim sanjam, da bi se izognili realnosti. Osamljena vdova srednjih let Sara Goldfarb preživi večino časa pred televizorjem ob najrazličnejših kvizih in televizijskih igrah, pri tem pa se baše s čokolado. Njen sin Harry in njegov prijatelj Tyrone kujeta načrt, kako na hitro obogateti s prodajo drog, Harryjevo dekle Marion pa sanja o karieri modne oblikovalke.
Saro nekega dne res pokličejo s televizije, da jo bodo morda izbrali za nastop v kvizu, zato začne hujšati. Postane odvisna od shujševalnih tablet in začenja halucinirati. Medtem se Harry in Tyrone pri nakupu drog soočita s konkurenco in ostaneta brez robe.
Rekviem za sanje je nastal po istoimenskem romanu Huberta Selbyja, jr., v katerem prikazuje kako smo lahko odvisni od česarkoli, od televizije, kave, seksa ali od nekoga, ki reče ljubim te, če s tem hočemo pobegniti od realnosti. Selby je tudi avtor romana Zadnji odcep za Brooklyn, v katerem mu je uspelo učinkovito predstaviti sliko proletarskega urbanega pekla, brezobzornega nasilja in spolnosti v Brooklynu leta 1952, ki ga je konec osemdesetih ekraniziral nemški režiser Uli Edel.
Filmske upodobitve Rekviema za sanje se je lotil Darren Aronofsky, ki je pred leti presenetil z debitantskim filmom Pi (nekakšnim predhodnikom Čudovitega uma) o norosti in matematiki, vzorcih in kaosu, posnetim za 60.000 dolarjev, nagrajenim za režijo na festivalu neodvisnega filma v Sundancu. Film je kasneje doživel še nenadejan komercialni uspeh (zanj je bila zaslužna distributerska firma Artisan Entertainment, ki je kasneje distribuirala tudi Čarovnico iz Blaira), danes pa ima že kultni status
.
Aronofsky skuša s tem filmom prekiniti ameriško odvisnost od srečnih koncev. "Hollywood je nekako ubil tragedijo, saj v ameriškem filmu skoraj ne obstaja več. Celo veliko filmov o odvisnosti od drog se konča srečno," pravi Darren (npr. tudi slavni Preprodajalci), ki je film na Londonskem festivalu predstavil nekako takole: "Kar boste videli, je nekaj zelo silovitega in čez 45 ali 50 minut boste začeli čutiti veliko bolečino, zaradi česar bi se rad že vnaprej opravičil."
|
