 |
|
 |




Klemen Kleč
|
Premiera 17, 09. maj 2001
|

BARABE!

 |
|
Slovenski naslov: BARABE!
Originalni naslov: Rascals!
Igrajo: Marko Mandič, Katarina Stegnar, Primož Bezjak, Mojca Pucko, Aljoša Koltak, Brane Šturbej, Branko Završan, Bojan Emeršič, Dario Varga, Janko Mandič, Jutra Škemperle, Zijah Sokolović, Vlado Novak
Režija: Miran Zupanič
Scenarij: Miran Zupanič
Producent:
Žanr: akcijska drama
Distributer: A.G. Market
Trajanje: 104 minut
Premiera: 17. maj 2001
|
 |
|
Na slovenska filmska platna prihaja nov celovečerec iz domačih logov. Pod njega se je tokrat podpisal Miran Zupanič, režiser, ki nam je kmalu po osamosvojitvi televizijsko serviral Operacijo Cartier in čez nekaj let še filmsko zgodbo Radio.doc. Že sam naslov njegove zadnje pripovedi v obliki gibljivih sličic daje slutiti, da so v ospredju zopet ljudje s problemi, za reševanje njihovih težav pa bodo tudi tokrat potrebne človeške žrtve.
Mladi Kovač svoje odraščanje prične v vzgojnem zavodu, kjer se spoprijatelji z Daro. Žal ju usoda kmalu loči, nas gledalce pa filmska zgodba popelje v sedanjost. Kovač (Marko Mandič) v vmesnem času postane vodja manjše bande, ki se po svetu prevaža s prirejenim prekucnikom in skozi razne opojnosti preživlja mladost. Kovaču se zdi, da je to, kar počne, smisel njegovega življenja, dokler zopet ne sreča Dare (Katarina Stegnar) in se z njo ponovno zbliža. Dekle mu kmalu odpre oči in ponudi priložnost, da spremeni svoje življenje.
Druščina se medtem zaplete s Carjem, vodjem lokalne ruske mafije, ki pa na nič kaj prijazen način obračuna s svojimi nasprotniki. Barabe pritegnejo tudi zanimanje roke pravice, vse skupaj pa se sprevrže v krvav obračun, ki v hipu spremeni usodo večine (anti)junakov. V ospredju zgodbe ostaneta Kovač in Dara, ki želita končati nevarno poglavje njunega življenja in začeti vse skupaj na novo. Jima bo to kljub razlikam in temni preteklosti uspelo? Ali pa bosta na koncu končala kot Bonnie in Clyde?
Rdeča nit dogajanja je ponovno mladostnik, posameznik, antijunak, ki skozi filmsko zgodbo doživlja katarzo in se nehote preobrazi v junaka. Nekakšen enfant terrible, ki najprej skuša kljubovati sistemu, kasneje pa si želi prav njegovega varstva, zavetja in nenazadnje razumevanja. Sporočilo zgodbe je še kako pomembno in aktualno prav v današnjem času, ko stare vrednote za nekatere ne veljajo več, rešitev pa vidijo prav v anarhiji (pod)sistema, kjer je bistvenega pomena samo boj za preživetje med takšnimi in drugačnimi barabami.
Dinamična filmska zgodba bo pritegnila (tudi) mlajšo publiko, ki pa naj bi po ogledu filma iz kinodvorane odšla bogatejša za spoznanje, da je še vedno bolje živeti v okvirih staromodnega sistema, kot pa predčasno končati svoje življenje za prazne ideale raznih podzemnih velikašev.
|
 |
 |
|






|