|
 Dobitnik zlatega medveda na letošnjem berlinskem festivalu in dobitnik zlatega globusa za najboljšega stranskega igralca (Tom Cruise je bil za to vlogo nominiran tudi za oskarja) je po besedah mladega režiserja Paula Thomasa Andersona (rojen leta 1970) majhen in intimen film, zelo čustven in prefinjen v človeških značajih. Kritiki so bili nad filmom in izbiro vlog naravnost navdušeni. Kalifornijski San Franciso Cronicle je tako zapisal: "Cruise je v vlogi dolgolasega seks guruja naravnost odličen. Gledalcu se ob gledanju filma zazdi, da bo z liki preživel celo življenje in se film ne bo nikdar končal, vendar uspe režiserju nenadoma narediti konec." Film pa je bil všeč tudi številnim gledalcem, saj ga lahko najdemo na spodbudnem šestdesetem mestu (med 250 ocenjevanimi) lestvice najboljših filmov vseh časov na internet straneh www.imdb.com, ki veljajo za najbolj obiskane spletne strani s filmsko vsebino.
Da bi ustvarjalci dosegli optimalno vizualno podobo filma, je zgodba postavljena v tople barvne odtenke, ki se razlikujejo od televizijske modrine, življenje izven medijske pozornosti pa odlikujejo barve magnolije: zeleni, rjavi in peščeno beli odtenki. Dvanajst ljudi, ki jih srečamo v devetih medsebojno prepletenih zgodbah v tem dobre tri ure dolgem filmu, prihaja z vseh življenjskih področij in vsi stremijo za istimi stvarmi in isto vrsto ljubezni. Med prebivalci doline San Fernando v Kaliforniji tako spoznamo umirajočega očeta, mlado ženo, altruističnega bolničarja, slavnega izgubljenega sina v vlogi mača, zaljubljenega policista, genialnega dečka, nekdanjega genialnega dečka, televizijskega voditelja in odtujeno hči. Vsi skupaj nastopajo v prepletajočih se dogodkih, ki se spredajo v celovito zgodbo. Središče dogajanja je umirajoči starec Earl Partridge (Jason Robards), ki se na smrtni postelji sprijazni z napakami, ki jih je naredil v življenju. Pred smrtjo si najbolj želi še enkrat videti svojega odtujenega sina. Frank T. Mackay (Tom Cruise), njegov sin, preko TV ekranov prodaja znanost zapeljevanja in pripravlja predavanja za zakompleksane moške v oddaji "Zapelji in uniči". Vloga Franka Mackaya je bila napisana za Toma Cruisa in le-ta jo je tudi sprejel, čeprav je izjemno tvegana, saj so gledalci navajeni Toma gledati v popolnoma drugačnih vlogah. Starčevo ženo Lindo igra Julianne Moore, ki je bila za vlogo v prejšnjem Andersonovem filmu Vroče noči nominirana za oskarja. Vloga ni bila enostavna, saj Moorova igra žensko, ki je skozi pol filma neprestano histerična, žensko, ki ima na zunaj vse, krznene plašče, diamantne prstane, v zadnjih trenutkih pa ugotovi, da ji to bogastvo ne pomeni nič in da bo ostala brez najpomembnejšega.
Čeprav je Magnolija sodoben film, je narejen kot zgodovinska drama, ki odseva podobo določenega zgodovinskega obdobja - individualnost, odtujenost, vpliv medijev ter uporabo oblačil za skrivanje prave osebnosti. Vsako od devetih zgodb spremlja glasba Aimee Mann, ki jo je Anderson spoznal preko njenega moža, Michaela Penna, avtorja glasbe pri Andersonovih prejšnjih dveh filmih.
|
