V senci pod zelenim zmajem
 


Samo Rugelj
FRANCOSKI
...

1. Maščevalci
2. Ulični ples 2
3. Zrcalce, zrcalce
4. Temne sence
5. Ameriška pita: Obletnica

1. Maščevalci
2. Temne sence
3. Think Lika a Man
4. Igre lakote: Arena smrti
5. Talisman

2012 (c) UMco  
studio meditas  




Dušan Feguš
Premiera 33, 20. februar 2002

KRUH IN TULIPANI

Slovenski naslov: KRUH IN TULIPANI
Originalni naslov: Pane e tulipani
Igrajo: Licia Maglietta, Bruno Ganz, Giuseppe Battiston, Marina Massironi REŽIJA Silvio Soldini
Režija: Silvio Soldini
Scenarij: Doriana Leondeff, Silvio Soldini
Producent: Daniele Maggioni
Žanr: romantična komedija
Distributer: Cenex
Trajanje: 114 minut
Premiera: 14. februar 2002

Rosalba, gospodinja s Pescare, na avtobusnem izletu ugotovi, da jo je njena izletniška skupina med postankom na avtocestnem postajališču pozabila in se odpeljala naprej. S pomočjo mobilnega telefona jo iz avtobusa pokliče mož in ji sporoči, da jo bo prišel iskat. Ker pa se Rosalba naveliča čakanja, se proti domu odpelje z žensko, ki je podobno raztresena kot ona. Njen naslednji šofer na njeni avtoštoparski poti domov se namerava peljati mimo Benetk, v katerih še Rosalba nikoli ni bila, zato se odloči za kratek izletniški postanek.

Njena pustolovščina se tako prične, saj se dan počitka nenadoma spremeni v majhne počitnice, kot to napiše v pismu svoji družini. Sobo v svojem stanovanju ji ponudi starejši skrivnosten in prijazen natakar Fernando, ki pravi, da je z Islandije. Rosalbin mož Mimmo seveda ponori, saj njihova hiša, brez nekoga, ki bi stalno pospravljal za možem in dvema odraslima sinovoma, izgleda, kot da bi vanjo treščila bomba. Rosalbe pa to ne skrbi in si v Benetkah najde delo pri cvetličarju, sitnemu in čudaškemu anarhistu Fermu, ki nadira svoje stranke.

Mimmo pa se ne preda. Debelušnega in nerodnega vodovodnega inštalaterja Constantina, ki išče delo v Mimmovi firmi in katerega strast je branje kriminalnih romanov, pošlje v Benetke, da bi našel Rosalbo. Ta pa medtem začne zasledovati natakarja Fernanda, da bi zvedela kaj več o njem.

Namen režiserja ni bil posneti težko eksistencialno dramo, ampak preprosto, lahkotno zgodbo o novih začetkih, spoznavanju ljudi in pristnih medčloveških odnosih, vse pa je dodatno začinil z italijanskim humorjem in dodal nekaj nadrealističnih sanjskih prizorov, značilnih za italijanski neorealizem.










Umetnik je zmagovalec letošnje podelitve oskarjev. Kateri film je pa najbolj prepričal vas?


Drevo življenja
Grivasti vojak
Hugo
Polnoč v Parizu
Potomci
Služkinje
Umetnik
Zmagovalec