|
Slovenski naslov: FAHRENHEIT 9/11
Originalni naslov: Fahrenheit 9/11
Igrajo: Michael Moore, George W. Bush, Saddam Hussein, Osama bin Laden, Donald Rumsfeld, Colin Powell, Britney Spears, Condoleezza Rice
Režija: Michael Moore
Scenarij: Michael Moore
Producent:
Žanr: dokumentarec
Distributer: Creativa Cinemania Group
Trajanje: 122 minut
Premiera: 09. september 2004
Internet: www.fahrenheit911.com
|
|
Fahrenheit 9/11, novi politični dokumentarec, v katerem Michael Moore (Bowling za Columbine), letošnji dobitnik zlate palme v Cannesu, v maniri protibushevega manifesta spretno, mestoma pa že preveč tendenciozno in sentimentalno, obravnava dogodke v Ameriki po usodnem 11. septembru, je kot prvovrstni umetniški izdelek letos spomladi okronala filmska Evropa. Disney je preko svojega butičnega studia Miramax, specializiranega za pobiranje oskarjevskih nominacij, financiral produkcijo Fahrenheita, po Cannesu, ko se je končno videlo, kako protibushevsko nastrojen je film, pa se je pod političnim pritiskom njegovi promociji in distribuciji odrekel, ker bi v primeru njihove nadaljnje vpletenosti v film predsednikov brat, guverner Floride Jeb Bush, morda lahko odtegnil obilne davčne olajšave, ki so jih deležni v Disneyworldu v Orlandu. Zato pri Disneyju niso imeli kaj in v nekaj dneh so povsem dvignili roke od spornega filma. Potem sta Fahrenheit 9/11 od Disneyja odkupila ustanovitelja Miramaxa Bob in Harvey Weinstein in ga v nekaj tednih spravila na filmski trg z dobro sestavljenim medijskim konzorcijem. Ko je Fahrenheit 9/11 začel igrati v ameriških kinodvoranah, je za dokumentarne filme takoj postavil povsem nova merila komercialnega uspeha. Kot prvi iz tega žanra se je na vsakotedenski letvici gledanosti filmov zavihtel povsem na vrh pred vse običajne igrane filme, pri čemer je že v prvih dneh predvajanja z lahkoto presegel Bovling za Columbine, svojega vsebinskega predhodnika in prejšnjega dokumentarnega šampiona. V toku svojega ameriškega kinodvoranskega predvajanja je tako presegel prihodek sto milijonov dolarjev, še vsaj toliko pa bo nabral tudi drugod po svetu. Tako po dolgem desetletju film, okronan z zlato palmo, igra vidno in kar pomembno vlogo tudi v filmskih blagajnah. Z izjemo predlanskega Pianista, ki je pobral tudi nekaj glavnih oskarjev, so se canneski zmagovalci zadnjega desetletja večinoma znašli v obskurnih umetniških kinodvoranah. Po drugi strani se je Fahrenheit 9/11 neposredno vpletel v zmeraj bolj vročo predvolilno kampanjo za jesenske ameriške predsedniške volitve, ki se bo nadaljevala tudi z jesensko izdajo filma na DVD-formatu. Film je in bo v prvi vrsti sicer prepričeval že prepričane, vseeno pa se naslavlja predvsem na ciljno publiko Moorove knjige Stari, kje je moja dežela, pomemben segment volivcev, ki bi med enimi in drugimi volitvami lahko prešli iz enega v drug tabor, v konkretnem primeru od Bushevih republikancev k demokratom in njihovemu kandidatu Johnu Kerryju. Seveda se vse več glasov vzdiguje tudi proti Mooru, saj ga iz dneva v dan proglašajo za pritlehnega populista, ki pri svojem dokumentarnem pristopu skuša dokazovati zgolj svoje vnaprej pripravljene teze brez možnosti, da bi jih objektivna situacija prikazala v kaki drugi luči. To tezo delno potrjuje tudi Fahrenheit 9/11. Vsekakor pa je to eden od filmov, ki bodo zaznamovali letošnjo tako filmsko kakor tudi politično jesen.
|