|
Slovenski naslov: IZGANJALEC HUDIČA: NA ZAČETKU
Originalni naslov: Exorcist: The Beginning
Igrajo: Stellan Skarsgard, Izabella Scorupco, James D'Arcy, Remy Sweeney, Julian Wadham, Andrew French, Ralph Brown, Ben Cross
Režija: Renny Harlin
Scenarij: Alexi Hawley
Producent:
Žanr: grozljivka
Distributer: Ljubljanski kinematografi
Trajanje: 114 minut
Premiera: 18. november 2004
Internet: www.exorcistthebeginning.com
|
|
 Glede na težavno pot, ki jo je preživela tale nova epizoda Izganjalca hudiča, časovno postavljena pred vse tri obstoječe dele, bi o razvoju dogodkov posneli film, ki ne bi bil dosti manj od hudiča kot izvirni Izganjalec hudiča režiserja Williama Friedkina iz leta 1973. Najprej se je iz režiserskega stolčka zaradi zdravstvenih razlogov umaknil John Frankenheimer in mesec dni zatem umrl. Nato je film posnel Paul Schrader, scenarist Zadnje Kristusove skušnjave in režiser Ameriškega žigola iz leta 1980. Malo pred začetkom snemanja je film zapustil Liam Neeson, ki so ga za vlogo očeta Lankestera Merrina nadomestili s švedskim igralcem Stellanom Skarsgardom (Ronin, Plesalka v temi, Amistad, Lom valov). Merrina je tudi v prvem Izganjalcu igral Šved (Max von Sydow). Po končanem snemanju je Schrader zapustil projekt zaradi "razhajajočih kreativnih mnenj", zato so novembra lani najeli finskega režiserja Rennyja Harlina (Umri pokončno 2, Plezalec, Globoka modrina), ta pa je film v celoti posnel še enkrat. Schraderjeva verzija, ki bo morda na voljo na DVD, je bila namreč preveč umetniška, medtem ko je Harlin po navodilih studia posnel več neposredne groze in krvi. Igralec James D'Arcy je nadomestil prvotnega igralca Gabriela Manna, iz filma so črtali lik igralke Clare Beller in dodali novo vlogo, ki jo je odigrala Izabella Scorupco.
Zgodba se dogaja leta 1947 in govori o očetu Merrinu, ki je po grozotah druge svetovne vojne izgubil vero v boga in zapustil cerkvene obveznosti. Med potikanjem po Kairu, kjer išče mir pred vojnimi spomini, k njemu pristopi zbiratelj redkih antičnih umetnin in ga kot diplomiranega arheologa prosi, da se pridruži britanski odpravi pri puščavskem izkopu izvrstno ohranjene krščanske bizantinske cerkve v Keniji. Zbiralec bi rad, da zanj pred Britanci odkrije starodavno relikvijo.
Merrin sprejme ponudbo predvsem zato, ker ne verjame, da bi lahko obstajala, kot vse kaže, najstarejša cerkev, medtem ko Vatikan nima o njej nobenih podatkov. Ko pa se v bližnji vasi med izkopom začnejo vrstiti smrtni primeri, kmalu postane jasno, da so v Afriki, zibelki človeštva, odkrili nekaj mračnega, kar bi lahko bilo prvobitno zlo.
|
