|
Slovenski naslov: TU PA TAM
Originalni naslov: Tu pa tam
Igrajo: Toni Cahunek, Adnan Omerović, Milomir Bubulj, Klemen Bučar, Pavel Okorn, Adrijana Balukčič
Režija: Mitja Okorn
Scenarij: Mitja Okorn, Marko Podgoršek, Adnan Omerović
Producent:
Žanr: Črna komedija
Distributer: Ljubljanski kinematografi
Trajanje: 88 minut
Premiera: 27. januar 2005
Internet: www.tupatam.com
|
|
 Zgodba najnovejšega slovenskega filma gre nekako takole: štirje mladi fantje si od lokalne mafije iz Kranja sposodijo večjo vsoto denarja, z namenom, da bi se v duhu še svežega kapitalizma šli novodobne podjetnike. Neizkušeni, kot so, pa izposojeni denar še pred investiranjem v posel nesrečno izgubijo in se zaradi tega nehote znajdejo v surovem provincialnem podzemlju "Kranjsterdama". Tako jim ne preostane drugega, kot da s kockanjem, izsiljevanjem, preprodajo ukradenih tablet in podobnega skušajo dobiti denar nazaj. Da denar z obrestmi vrnejo, imajo namreč samo teden dni, v nasprotnem primeru se jim lahko zgodi marsikaj …
Tu pa tam je nov primerek t. i. žanra slovenske gverilske filmske produkcije, ki smo je bili v zadnjih letih že kar nekajkrat deležni. Na prelomu tisočletja je z njo začel V petek zvečer (najstniška romanca), nekje blizu je bil Jebiga (film o poletnem mrtvilu in dogajanju okoli ljubljanskega lokala Žmavc), najviše je najbrž poletela Zadnja večerja (norca iz norišnice ukradeta kamero in z njo posnameta film), malce tršega žanra se je lotil Amir (dva tipa se odločita, da za pusta oropata menjalnico), scenaristično in igralsko veliko bolj dodelana je bila družbena drama Šelestenje (štirje mladi v letih ključnih življenjskih odločitev), infantilnega slovenskega humorja smo bili deležni v Na svoji Vesni, z dramo o dveh parih, enem iz podeželja, drugem iz mesta, ki usodno trči drug ob drugega pa se je spopadel Norega se metek ogne, tudi prikazan na zadnjem festivalu slovenskega filma.
Tu pa tam tako nosi vse pluse in vse minuse tovrstne produkcije. Na eni strani je to neznanska energija njegovih ustvarjalcev (režiser Mitja Okorn z ekipo), ki je film naredila praktično iz nič, potem neobremenjenost pri obdelovanju tematike, nadalje žanrski pristop, ki ga pogrešamo pri slovenskih filmih in dovolj dodelano razdelavo glavnih junakov, ki si pri uvodni predstavitvi v montažnem smislu sposoja iz angleških filmov Morilci, tatovi in dve nabiti šibrovki ter Pljuni in jo stisni. Na drugi strani pa "no budget" produkcija prinaša včasih preveč improvizirano snemanje na lokacijah, pogosto neuravnoteženo igro glavnih junakov, ki so naturščiki, klišejske scenaristične rešitve, občasno nerodno postavljene in nespretno zrežirane situacije. Vsekakor je dobro, da ta film prihaja v kinodvorane, ker se z njim spet odpirajo vprašanja financiranja povečav tovrstnih filmov in njihove produkcije nasploh. Vsem domačim avtorjem, ki so se tovrstne gverilske produkcije lotili do sedaj, je namreč skupno, da so za zdaj ostali samo pri enem takem filmu, ki se je predvajal na rednem sporedu. Bo tokrat morda drugače?
|
