|
Slovenski naslov: AMITYVILLE: HIŠA GROZE
Originalni naslov: The Amityville Horror
Igrajo: Ryan Reynolds, Melissa George, Jesse James, Jimmy Bennett
Režija: Andrew Douglas
Scenarij: Scott Kosar in Sandor Stern po romanu Jaya Ansona
Producent:
Žanr: triler
Distributer: Fivia
Trajanje: 90 minut
Premiera: 27. oktober 2005
Internet: www.amityvillehorrormovie.com
|
|
 Mesec, kjer se noč čarovnic priplazi k dnevu mrtvih, nam postreže s še eno grozljivo premiero. Gre za zgodbo po vzorcu hiše grozot. Za Temačno vodo, takoj po dveh azijskih Krogih, nam iz Hollywooda ponudijo japonsko serijo grozljivk, ki so šle nato še čez ameriško filmsko proizvodnjo.
Amitywille: Hiša groze pa je ameriška predelava ameriškega filma iz leta 1979, posnetega po zgodbi Jay Anson. Maščevalni indijanski duhovi, ki so jih v hiši davno tega mučili, strašijo že drugo družino zapored, ki s strahotno majhno najemnino najame veliko hišo. Zanimivo je, da se z grozo iz hiš najpogosteje soočajo ravno ženske. Mogoče zato, ker lepše kričijo ali ker jih bolj skrbi za njihove male deklice. Tukaj so poleg deklice še dva dečka in mož, ki mu glasovi šepetajo, izpisujejo iz magnetnih črk na hladilniku in kričijo v telesu: "Ubij jih, ubij jih vse."
Amitywille: Hiša groze je prvenec mladega režiserja (Andrew Douglas), ki je pred tem posnel le dokumentarni film o Južni Ameriki, v dokazovanju Zmotnih oči Jezusa in o kulturi, tam marginaliziranih, belcev. Njegov prvi poskus je soliden met kamenčka v lonček filmskega žanra, kjer te tu in tam strese od nepričakovanega. V pripovedovanju predzgodbe pokaže, kako spreten je lahko z videomontažo, kasneje pa so posebni učinki nekoliko prišparani na račun razvijanja družinskih odnosov. To vodi k nekoliko bolj prefinjenemu japonskemu receptu, kjer se lahko napetost zgodbe stopnjuje zgolj z neslišnim kapljanjem vode in silhueti drobnega dežnega plašča. Za pristni klišejski dodatek smo izpostavljeni še kakšnemu pogledu živih oči na mrtvi glavi ali žgečkanju osamljene roke izza omare. Film se začne z opombo: gre za zgodbo, posneto po resničnih dogodkih, zato pozor! Kaj vse se zmore pripetiti človeškemu zaznavanju, ko je izpostavljen skoraj dveurni srhljivi seansi duhov in v kaj vse nas je domišljija zmožna prepričati? Mogoče pa v naši hiši zares straši.
|
