|
 Malo je sodobnih evropskih knjig, ki bi tako hitro po svojem izidu dosegle kultni status, bile prevedene v vse glavne jezike in kljub svoji bizarnosti praktično enoglasno postale neizpodbitne umetnine. Roman Parfum, ki ga je pred dobrimi dvajsetimi leti spisal Patrick Süskind, je gotovo ena takih (hitro je bil preveden tudi v slovenščino, kakor tudi njegov naslednji roman Golob, pred dvema letoma je dobil ponatis, ob filmu pa bo izšla tudi različica s filmsko naslovnico).
Če so Osnovni delci, ki so ravnokar tudi na našem sporedu, nemški film, posnet po kultnem francoskem romanu Michela Houellbecqa, je Nemec Patrick Süskind dogajanje v svojem delu Parfum postavil v Francijo 18. stoletja. Tu se je glavni lik, Jean-Baptiste Grenouille, nekega poletnega dne rodil brez lastnega vonja, a s čudežno občutljivim vohom, s katerim lahko v smrdečem Parizu tistega časa, kjer "ulice smrdijo po gnoju, dvorišča po urinu, stopnišča po podganjih iztrebkih, kuhinje po pokvarjenem zelju in spalnice po umazanih rjuhah", ustvarja najboljše parfume na svetu. Njegovo ustvarjanje pa se obrne na temno, morilsko stran (podnaslov filma je Zgodba o morilcu), ko ga obsede romantična ideja o posedovanju prvinskega, absolutnega, vélikega parfuma (ta naj bi bil skupek ljubkosti, moči, trajnosti, raznolikosti in zastrašujoče, neustavljive lepote), kar ga žene v serijo umorov mladih deklet.
Süskindova dolgoletna želja je bila, da bi Parfum posnel Stanley Kubrick, saj se mu je edini zdel primeren za ekranizacijo delikatne teme, ki temelji na (nevidnih) vonjavah. Zato je vztrajno zavračal druge ponudbe za odkup filmskih pravic. A Kubrick ni videl možnosti, da bi se Parfum sploh dal ekranizirati. Ko je legendarni ameriško/angleški režiser pred sedmimi leti umrl, je filmske pravice za kakih deset milijonov evrov končno kupil Bernd Eichinger, poleg Luca Bessona in fantov iz angleškega Working Titles gotovo eden najbolj propulzivnih evropskih filmskih producentov (zraven je bil pri Hitlerjevem Propadu, Osnovnih delcih, oskarjevskem Nikjer v Afriki, Imenu rože itn.).
V igri za režijo so bili mnogi, od Ridleyja Scotta, prek Tima Brutona, do Miloša Formana in Martina Scorseseja. Na koncu so zahtevno režijo zaupali Tomu Tykwerju (Raj, Princesa in bojevnik, Teci, Lola, teci), ki je za film po svoji običajni navadi napisal tudi glasbo, koprodukcijski vložek Nemčije, Francije in Španije pa se je s proračunom okoli petdeset milijonov evrov povzpel med najdražje evropske filme vseh časov. Glavna vloga je pripadla mlademu in precej neznanemu Benu Whishawu (v filmu Stoned je igral legendarnega Rollinga Keitha Richardsa), s čimer so se, kot sta rekla režiser in producent, zaradi tako znane knjižne predloge hoteli izogniti vnaprejšnji klasifikaciji glavnega junaka, ostarelega izdelovalca parfumov Baldinija pa je rutinirano odigral legendarni Dustin Hoffman. Svoje dodaja tudi Alan Rickman. Vsekakor je Parfum več kot primerna priložnost, da preverite komercialno kondicijo evropskega filma. Obžalujemo lahko zgolj dejstvo, da tako razkošne evropske filme običajno dobivamo samo enkrat letno (zadnja dva taka filma sta bila Propad in Zelo dolga zaroka), visok vložek pa je, ne glede na njegov evropski izvor, definiral tudi jezik filma, ki se, spet ne glede na kraj dogajanja, odvija kar v angleščini.
|
