|
 Vam je ime Woody Allen ter njegov stas v podobi Jamesa Bonda zazvenelo malce čudno? Ste pomislili, da se je avtor tega članka zmotil? Ne lepotci, šarmerji Connery, Moore, Brosnan in podobni, temveč zaočaljeni, kasneje pogosto depresivno zafrustrirani, vedno pa z besedami neustavljivi Allen, je bil v prvem Casino Royalu t. i. Mali "Little" Jimmy Bond, ki je bil tako kot tudi drugi tajni agenti njenega veličanstva, na hitro preimenovan v Jamesa Bonda, da bi s tem zmedli sled nasprotnikom. Ti so namreč iskali pravega, že upokojenega Jamesa Bonda (Peter Sellers), ki ga v akcijo vpokličejo po smrti M-a (upodobil ga je legendarni režiser John Houston). Casino Royale je prišel v kino v letu (v bistvu zgolj dva meseca pred njim), ko je udarila tudi četrta bondiada Samo dvakrat se živi (You Only Live Twice), kjer je že četrtič kraljeval Sean Connery, pri čemer Casino Royale kino blagajne seveda ni opustošil v taki meri. Tudi zato, poleg tega seveda, da ni šlo film iz uradne serije bondiad, je bilo zgolj vprašanje časa, kdaj bodo prvi Flemingov roman (iz leta 1953) s tem tajnim agentom spet poskušali ekranizirati.
James Bond v podobi novega igralca se je zdel prav primeren trenutek za to. Če je Brosnan pred dobrim desetletjem s svojim galantnim in gentlemenskim videzom rahlo usihajočo franšizo bondiad spet obrnil nazaj proti zvezdam, je medijsko dobro spremljan izbor "krompirjastega" Daniela Craiga vzbudil začudenja, celo negodovanja, da so producenti (to je četrta bondiada Barbare Broccoli, ki je Bonda prevzela od očeta, legendarnega Alberta R. Broccolija, producenta vseh prejšnjih uradnih Bondov) tokrat udarili mimo. A vendar, Bond je s Craigom pridobil nekaj, česar do sedaj pri tem liku nismo bili vajeni: telesno robustnost. Craig je pač športen, kinetičen tip, mešanica grobe seksapilnosti, ki pa jo angleški pedigre vseeno nekoliko zmehča. To se pozna tudi pri filmu, ki občasno bolj spominja na trdo akcijo, ki smo jo videli v Kdo je Bourne in Bournova premoč. A vseeno ni čudno, da je še pred premiero Casino Royala za november 2008 napovedan že tudi Bond 22, spet s Craigom v vlogi nesmrtnega agenta.
Seveda producenti in igralci vedno poudarjajo, da je vsak novi Bond drugačen, da se bodisi zazira v prihodnost ali pa se vrača k svojim koreninam (kot denimo ravno novi Casino Royale). A vseeno boste tudi tokrat dobili skoraj vse, kar pričakujete od bondiad: tridelna struktura z uvodno akcijsko sekvenco, privlačno najavno špico, osupljive akcijske scene, eksotične lokacije, lepotice, ki Bondu padajo v naročje ali pa ga hočejo ubiti (Eva Green kot Vesper Lynd, v vlogi, ki jo v prvo zasedla Ursula Andress, in soseda s Hrvaške, drugače Bosanka, Ivana Miličević), fetišistične avtomobile, martinije, unikatnega negativca (tokrat z imenom Le Chiffre v podobi ledenega Danca Madsa Mikkelsena, v prvem Casino Royale ga je odigral Orson Welles), Judi Dench kot M, “gadžete”, ki Bonda v kritičnih trenutkih spravljajo iz težav, prepoznavno melodijo (spet David Arnold), rutinirano režijo (po GoldenEye se vrača Martin Campbell, ki je vmes posnel oba Zorra in še kaj) ter seveda vrhunsko navzkrižno promocijo med filmom in izdelki, ki jih lahko vidite v njem. Veseli december je pred vrati in tudi slovenski gledalci so v zadnjem desetletju že nekajkrat potrdili, da v tem času skoraj ni boljše filmske zabave, kot je ta visokooktanska mešanica akcije ter romantike, ki priteguje tako mlade, kot hkrati ohranja stare ljubitelje domislic iz neizčrpne zaloge kultnih Flemingovih romanov, seveda zmeraj ustrezno kontekstualiziranih z aktualno svetovno politično realnostjo. Še na mnoga leta, Bond!
|
