|
 Detektiv Will Dormer mora raziskati umor mladoletnega dekleta. Pot ga iz sončnega Los Angelesa zanese v majhno mestece na Aljaski, kjer sonce določene dni v letu ne zaide 24 ur, a navidez rutinska preiskava se kmalu sprevrže v mračno igro mačke in miši. Ob neuspeli aretaciji osumljenca v nerazjasnjenih okoliščinah odjekne strel in Willov partner se mrtev zgrudi. Občutek krivde – je partnerja po nesreči ubil sam, je to storil ubežnik ali nekdo tretji? – in nadaljnje sosledje dogodkov samo še bolj zameglijo Willovo preiskavo, obenem pa ga prične prevevati zlovešča slutnja, da je morda samo figura na šahovnici, s katero manipulira nevidni igralec. Vse to pahne Willa v depresivno nespečnost in pod pritiskom, razrešiti brutalno smrt, prikriti nesrečen uboj, preprečiti izsiljevanje in razjasniti vlogo skrivnostnega neznanca, se znajde v nezavidljivem položaju, nad katerim počasi izgublja nadzor. Še posebej, ko njegovo pot prekriža še lokalna detektivka Ellie, ki je za vsako ceno odločena pojasniti smrt svojega kolega …
 Proslavljeni in v filmskih krogih v zvezde kovani režiser Christopher Nolan se je torej odločil spoprijeti z nespečnostjo in jo z vsem navdušenjem in predanostjo preliti na veliko platno. Če je Amenabarjevo futuristično romanco Vanilla Sky spremljal slogan: Odpri svoje oči, David!, pa zadnji izdelek dvaintridesetletnega Londončana nosi zlovešče zveneč nasvet: Nikar ne zapri oči! Insomnia (nespečnost) je v bistvu ponasnetek norveškega istoimenskega filma izpred petih let – eden redkih, ki se je posrečil – in šele tretji celovečerec mladega britanskega režiserja, ki je filmske kritike (in sladokusce) navdušil, povprečnega gledalca pa zmedel s svojo fragmentirano in časovno invertirano zgodbico o zavarovalniškem agentu, ki skuša za vsako ceno najti morilca svoje žene. Sicer pa marsikdo ne ve, da je Christopher s svojim črno-belim prvencem, kriminalko Following, pred štirimi leti požel prvo nagrado na hongkonškem filmskem festivalu. Baje je na zmagovalni projekciji gledalce prosil, naj s svojimi denarnimi prispevki omogočijo nastanek njegovega naslednjega projekta, razvpitega in za oskarja nominiranega Mementa. No, za Insomnio mu denarja zagotovo ni bilo več potrebno nabirati na takšen način!
 Tokrat se je Nolan zgodbo odločil izpeljati v premočrtnem linearnem zaporedju: "Želel sem poudariti Willov notranji boj z demoni, z vedno bolj problematičnim pomanjkanjem spanja in z njegovim nevarnim razmerjem z osumljencem." A Insomnia kljub temu ohranja enega glavnih adutov njegovega pristopa, subjektivno zgodbo, ki jo gledalec spremlja skozi kompleksnost doživljanja glavnega lika. In kdo bi bil za ta izziv bolj primeren kot oskarjevec Al Pacino? "Takšnega lika še nisem igral," kljub bogatemu filmskemu opusu zatrjuje ta častitljivi mojster vživljanja, "po svoje je romantik in povsem drugačen od policajev, ki sem jih že upodabljal." V vlogi njegovega prvega osumljenca, pisatelja Walterja Fincha, se je začuda znašel Robin Williams. Ja, tisti Robin, ki ga kljub njegovim karakternim vlogam (Društvo mrtvih pesnikov, Prebujenja, Kraljevi ribič) poznamo bolj kot komika. Kaj je bil razlog, da se je nekoč v varuško našemljen družinski očka odločil prestopiti na stran teme? "Kot negativec lahko svobodno raziščeš svojo temno plat in privlačnost zlega - oziroma njegovo banalnost," je prepričan danes petdesetletni ameriški igralec, ki se je pred svojo igralsko kariero želel zapisati politiki in ki mu takšen izlet ni tuj. S fotografijami (in naključno družino) obsedenega čudaka je namreč pred kratkim upodobil že v trilerju One Hour Photo. V Insomnii, za katero ustvarjalci trdijo, da ni samo še ena že videna zgodbica o dobrih in slabih policajih, pa je tretji vogal skrivnostnega trikotnika upodobila Hilary Swank, ki si je po oskarju izpred dveh let privoščila malce oddiha. Tokrat se sicer spet ukvarja z moškimi zadevami, a nikakor ne tako dosledno, kot se je v nizkoproračunski pretresljivi drami Fantje ne jočejo. Nadela si je policijsko uniformo in se prelevila v ambiciozno podeželsko detektivko, ki je razpeta med novim trpečim kolegom in preračunljivim osumljencem. "Elle je zagreta, predana in nadarjena policistka, ki je sicer mlada in naivna, skorajda 'zelena', a obenem izžareva inteligenco, neustrašnost in predanost svojemu poklicu," se svojega izziva spominja osemindvajsetletna oskarjevka, ki kljub mladosti dostojno dopolnjuje vrhunsko igralsko zasedbo, ki se bojuje z nespečnostjo in zlom. Sicer pa, pri izdelkih Christopherja Nolana, ki se vsakega projekta loteva s kristalno jasno vizijo, pričakujemo najboljše, pa čeprav bi bili glavni liki animirani!
|
