|
Mehiški režiser Guillermo del Toro, mojstrski ustvarjalec fantazijskih svetov, nas popelje v skrivnostni labirint, v katerem se odvija osupljiva in zastrašujoča usoda mladega dekleta, ki je razpeta med fantazijskim svetom podzemlja ter resničnostjo, v kateri divja kruta vojna.
|
|
Slovenski naslov: FAVNOV LABIRINT
Originalni naslov: El Laberinto del Fauno
Igrajo: Ariadna Gill, Ivana Baquero, Sergi López, Maribel Verdú, Doug Jones
Režija: Guillermo del Toro
Scenarij: Guillermo del Toro
Producent:
Žanr: fantazijski triler
Distributer: A.G. Market
Trajanje: 119 minut
Premiera: 17. maj 2007
Internet: www.panslabyrinth.com
|
|
 Španska državljanska vojna (1936–1939), ki se je zaključila z zmago fašistov na čelu z diktatorjem Francom, je bila ena izmed velikih tragedij 20. stoletja. Že v času vojne je ob vtisu strahovitih vojnih prizorov nastalo mnogo umetniških del (med drugim slavna Picassova slika Guernica), grozodejstva pa še danes navdihujejo različne umetnike po vsem svetu.
Eden izmed njih je mehiški režiser Guillermo del Toro, človek s fotografskim spominom in nadvse bujno domišljijo. Zanimanje za špansko državljansko vojno je pokazal že v filmu Hudičeva hrbtenica, kjer podobno kot v Favnovem labirintu raziskuje usodo nedolžnih otrok, ki jim je srečno mladost prekinila vojna.
Del Toro je svojo filmsko kariero pričel kot asistent za vizualne učinke in masko, zato ni čudno, da je že od nekdaj snemal filme, v katerih je kar mrgolelo nadnaravnih bitij in pošasti. Znana sta predvsem njegova hollywoodska filma o hudičevem potomcu Hellboyu ter drugi del trilerja o pol človeku, pol vampirju z imenom Blade. Torova babica, sicer stroga katoličanka, naj bi v njegovi mladosti dvakrat celo poklicala eksorcista, saj je bilo v njegovih šolskih zvezkih polno strahzbujajočih skic pošasti iz njegove neizmerne domišljije.
Leta 2003 je začel ustvarjati skice za svoj novi film o podzemnem kraljestvu in njegovem posredniku z zemeljskim življenjem – Favnu (Favna smo pred časom lahko videli v fantazijski pustolovščini Zgodbe iz Narnije).
Trinajstletna Ofelija se z bolehno materjo, ki pričakuje otroka s strogim vojaškim poveljnikom, preseli na odročno kmečko poslopje, spremenjeno v majhno vojaško postojanko oziroma nekakšno utrdbo pred uporniki iz sicer že končane državljanske vojne. Deklica v gozdu odkrije zaraščen starodavni labirint, v katerem najde svoje zatočišče pred krutostjo in samoto resničnega sveta. Znotraj labirinta sreča Favna, ki jo popelje v magične globine in ji razkrije, da je v "resnici" hči kralja pravljičnega podzemlja. Da bi se vrnila k pravim staršem, mora še pred polno luno brezhibno izpolniti tri težavne naloge, ki pa jih ne sme razkriti nikomur. S tem naj bi prinesla odrešitev za neizprosen svet, ki nedolžnim pušča neizbrisen pečat.
Čeprav Favnov labirint temelji na vizualnih učinkih, le-ti ne izstopajo kot tujek. Pravzaprav gledalec fantazijski svet (tako kot mlada Ofelija) sprejme za resničnega. Ločnica med magičnim in realnim je sicer jasno začrtana, a ta dva svetova skupaj delujeta kot logična celota, saj del Toro ni želel ustvariti fantazijskega filma, ampak zgodbo, v katero bi povezal mitološko-pravljični svet z dramatičnimi dogodki v zgodovini in vprašanji, ki zadevajo vse nas.
Del Torova mojstrovina, ki deluje kot pravljica za odrasle, je dobila tri oskarje (za masko, fotografijo in scengrafijo) in požela 20-minutni aplavz, ko je bila lansko leto premierno predvajana na filmskem festivalu v Cannesu. Še več pa najbrž povejo ocene gledalcev po vsem svetu na internetnem filmskem portalu IMDb, kjer se je Labirint ustalil na 46. mestu najboljših filmov vseh časov, na prvem mestu pa kraljuje kot najbolje ocenjen film prejšnjega leta.
|
