|
Slovenski naslov: ZAJTRK NA PLUTONU
Originalni naslov: Breakfast on Pluto
Igrajo: Cillian Murphy, Liam Neeson, Stephen Rea, Brendan Gleeson, Gavin Friday
Režija: Neil Jordan
Scenarij: Neil Jordan po romanu Pata McCabeja
Producent:
Žanr: komična drama
Distributer: Cankarjev dom
Trajanje: 129 minut
Premiera: 07. junij 2007
Internet: www.breakfastonplutofilm.com
|
|
 Planet Pluton so pred kratkim prekvalificirali v telo, premajhno za ime planet in je zato preroški v metafori naslova, ki je delo romanopisca Patricka McCaba, od katerega režiser Neil Jordan (Igra solz, Intervju z vampirjem) črpa že drugič (Mesarček). Zajtrk pomeni nagon po najbolj osnovni človeški funkciji – delovanju, Pluton vedrost, ki je tako noro oddaljena, sladko posebna, četudi drugi pravijo, da je le navadna zvezda. Film je prejel nagrado občinstva na zadnjem Liff-u.
Ozadje zgodbe ima podobne barve kot Veter, ki trese ječmen, v katerem je prav tako odigral (za oba nagrajeni) Cillian Murphy. Čas je tu raztegnjen v sedanjost iz krvavih nesporazumov Angležev in Ircev, ki trajajo in trajajo in so tu in tam le odtenek zevajoče celote. Tako kot traja porivanje na rob družbe bolj pisanih od povprečja, kot traja iskanje identitete ali kot traja osvoboditev ustvarjalnega duha med naveličanimi obrazi.
Patrick odrašča v katoliškem oklepu na irskem podeželju. Kot bi ga prinesla štorklja na cerkveni prag, ob katerega se spotakne med odraščanjem, ko ugotovi, da je njegov oče vaški duhovnik (Lian Neeson). Razposajenost dečka, ki ga zanimajo ženska oblačila in opolzka poezija, postane prevelika za tako majhno vas. Kot Patricia 'Kitten' se preseli v London, da bi našla mamo. V dno mesta jo posrka rockovska skupina, plišast zajec, ki živi v deblu parka, kot žrtev bombnega napada IRE ga policija zamenja za terorista. Kot bi bilo eksplozivno se iskati v obroču lastne identitete, kot bi bila nežnost obsojena na zločin. 'Kitten' lebdi dalje, kot da se nič še ni zgodilo. Ena rana več, takšno je življenje. Boljše je od vsega drugega. Optimistični magični realizem, ki namesto slanih solz v najbolj ključnih trenutkih poseže čez: v zajca, za katerega se izkaže, da je čisto navaden iluzionist pod preobleko, v ptički, ki spregovorita v jeziku Oscarja Wilda ...
|
