|
O letošnjem Rožančevem nagrajencu za najboljšo knjigo esejev v uvodni kolumni piše tudi Zdravko Duša, tako da lahko na tem mestu pridamo samo to, da gre za zbirko izjemno izpiljenih, brezkompromisnih esejev avtorja, ki že dvajset let živi v zamejstvu, ki je navdušenec nad esperantom, v katerem redno piše in objavlja, hkrati pa je intelektualec in svetovljan v najčistejšem pomenu te besede. Ob nekaterih novih knjigah esejev, ki še prihajajo, lahko rečemo, da je ta literarna zvrst v Sloveniji spet dobila krila.
 |