|
Brina Švigelj Merat je kot gostja v letošnjem razgovoru ob podelitvi oglaševalskih nagrad na 11. SOF–u v Portorožu dejala, da piše kratke zgodbe bolj za oddih, za premor, za nabiranje kondicije pred daljšimi teksti in da s kratkimi zgodbami v Franciji nimaš možnosti kakega večjega preboja. Šteje samo roman, ta svet v žlici vode, ta na papir izklesani spomenik nekemu duhovnemu svetu. Za razliko od Francije, kratki zgodbi v Sloveniji ne gre tako slabo, celo institucionalno je prav dobro priznana, saj je npr. Andrej Blatnik letos za svojo zbirko Zakon želje, ki smo jo lani recenzirali tudi v Premieri, dobil nagrado Prešernovega sklada.
Morda zato ni naključje, da iz založbe, kjer je urednik, prav hitro po lanski spomladanski uspešnici Bralec, ki je dodobra zbudila literarno in manj literarno Slovenijo, prihaja Schlinkova naslednja knjiga, zbirka novel z naslovom Ljubezenski pobegi.
Po lanskem šoku, seveda v pozitivnem smislu, ki mi ga je priredil Schlink, ko mi je kriminalko spretno preoblekel v drzno človeško dramo, me je seveda krepko zanimalo, kaj mi je ponudil tokrat. Ali če bi rekel z besedami, s katerimi je nekdo opisal spoštovanje do Kundere: za njegovo novo zgodbo bi bil pripravljen hoditi pet kilometrov! Na tej točki pa ob branju njegovih zgodb postane jasno, da prej Kundere nisem omenil zgolj po naključju. Schlinkove zgodbe, ki se tako ali drugače dotikajo ljubezni, npr. ko vdovec razkriva ljubezensko življenje svoje pokojne žene, odkriva Drugega in se sprašuje, ali je bila z njim drugačna ali enaka, ali ko uspešni poslovnež zaneti in potem vzdržuje tri ljubezenske zveze hkrati (Sladki grah), preveva podoben sentiment, kot smo ga bili vajeni pri kakih Kunderovih Smešnih ljubeznih, seveda z razliko, da so Kunderove zgodbe le precej bolj lahkožive in neobremenjene. Berlinski zid je le naredil svoje, tako na nadnacionalnem kot tudi na povsem intimnem nivoju (Skok čez plot). Der Spiegel je ob izidu knjige napisal: Če v umetnosti pripovedovanja zgodb obstaja preporod, ga najdemo v tej knjigi. To skoraj gotovo velja za nemško književnost, kar se širšega vpliva tiče pa bo treba še malo počakati. Vsekakor pa je Schlink tudi v kratki pripovedni formi v dobri kondiciji, ki pri nas gotovo ne bo ostalo brez odmeva.
 |
