|
Z Bralcem je Cankarjeva založba dobro opravila delo. Kaj so naredili, boste vprašali? Naredili so vse, kar je potrebno, da roman, ki se uspešno giblje po tanki meji med resno literaturo in tisto, ki je zanimiva tudi za širše bralstvo, pri prodaji izstopi iz slovenskega založniškega povprečja. Kot prvo so s kompletom knjig, v kateri je bi tudi Bralec, na trg poslali svojo novo zbirko Moderni klasiki, nekakšno nadaljevanje zbirke XX. stoletje. Kot drugo, so nekaj mesecev po izidu v Slovenijo pripeljali pisca te knjige, v tem času precej slavnega Bernharda Schlinka in si s tem seveda zagotovili precej dodatne promocije Bralca. Kot tretje, so v povezavi s pisateljevim prihodom, izdali še mehkejšo, manjšo in seveda pol cenejšo verzijo romana. To je v slovenskem založništvu svojevrsten eksperiment, ki ga lahko samo pozdravimo. In kot četrto, kar pa je hkrati tudi prvo: ocenili so, da je knjiga res tako dobra, da si vse to tudi zasluži, zato so šli v njeno promocijo s srcem in polnimi pljuči. In tudi zato recenzije romana, v glavnem vse zelo pozitivne, če ne celo navdušujoče, kar dežujejo. Tudi zaradi vsega tega bi moral Bralec postati ena bolj prodajanih in branih knjig tega poletja.
To pa si seveda tudi zasluži. Le redkokdaj se namreč zgodi, da drobno, komaj 160-stransko delo vsebuje toliko energije, toliko zgodbe, toliko strasti, toliko ljubezni, toliko usode in toliko uspešno izvedene epske strukture. Konciznost in kompaktnost Bralca me tako, v drugem žanru, seveda, spominja npr. na Poštarja, ki vedno zvoni dvakrat, Jamesa M. Caina. Poglavja so kratka in precizno spisana, v njih pa spremljamo prvoosebno izpoved Michaela Berga, ki se kot petnajstletnik zaljubi v dvajset let starejšo Hanno, s katero začneta razmerja. Zadeve med njima se sčasoma začnejo zapletati, Hanna zapsti mesto, Michael odraste, doštudira v pravnika in na Hanno kot obtoženko v procesu proti paznicam v koncentracijskem taborišču ponovno naleti nekaj let kasneje… in odkrije njeno veliko skrivnost, ki mu pojasni tudi marsikaj iz njunega razmerja. Greh bi bilo še naprej razkrivati zgodbo, zato se bom na tej točki ustavil in vas, če ste ljubitelji zahtevnejše literature, povabil k branju ene najboljših knjig, ki mi je v zadnjih letih prišla pod roke.
 |
