|
John Grisham, bojda najbolje prodajani pisatelj na svetu, ki ima načrt, da bo čez kakih deset let sedel na svoji verandi in gledal ven, kjer se bo daleč naokrog razprostirala njegova zemlja, se s svojim enajstim romanom Bratovščina vrača k motivu konspiracije in zarote neznanskih razsežnosti. Če ste spremljali njegove prejšnje romane, potem veste, da se je nekaj podobnega že zgodilo v Pelikovanem poročilu. Tudi tu majhen, na videz nepomemben dogodek, ki ga tokrat sproži trojica zaprtih sodnikov, imenovanih tudi Bratovščina, povzroči, da se Združene države zatresejo skoraj do temeljev. V oceanu časa, preko katerega morajo do konca svoje kazni preplavati sodniki, si ti v brezdelju in želji po zaslužku namreč izmislijo goljufivo igro: preko oglasa skušajo v dopisovanje zvleči prikrite homoseksualce, v primernem trenutku, ko jim ti razkrijejo podrobnosti iz svojega zasebnega življenja pa te informacije v obliki izsiljevanja uporabijo proti njim. Vse poteka gladko, dokler si za dopisovanje pomotoma in nevede ne izberejo napačnega človeka…
Po ne preveč uspelem Času za ubijanje je marca 1991 izšla njegova Firma in hitro opravila s svojimi nasprotnicami na knjižnih policah. Na vrhu je ostala dobro leto ter s tem postala ena najbolje prodajanih knjig vseh časov. Grisham je tedaj opustil svojo odvetniško prakso in se povsem posvetil pisanju in od takrat v povprečju vsako leto izdal nov roman. V njih je pridno obdeloval svoj mali teritorij, ameriško zvezno državo Mississipi. V njene zakotne predele je vedno znal pripeljati kontroverzne teme, ki so bile zanimive za vso Ameriko in ves svet. Vedno je znal narediti tako napete, s kompleksno strukturo, zanimivimi liki in nepričakovanimi obrati ter tekočo besedo rojenega pripovedovalca napolnjene zgodbe, da te leto za letom še vedno z lahkoto zasedajo prva mesta najbolje prodajanih knjig. Odvetniški žanr je iz tradicionalnih sodnih dram, ki so zaradi statičnosti zašle v slepo ulico, uspel prenoviti v napete, včasih delno akcijske trilerje z virtuoznimi in celo pretirano inteligentnimi odvetniki v glavnih vlogah, ki se občasno spogledujejo še s komunikacijsko visoko tehnologijo. V romanu Čas za ubijanje je tako preigral rasizem, ki je bil v Mississipiju še trideset let nazaj precej odkrit pojav in upravičenost krvnega maščevanja. V Firmi je ugledni odvetniški pisarni iz Memphisa naprtil sodelovanje pri pranju mafijskega denarja na Kajmanskih otokih. V Pelikanovem poročilu je nadarjena študentka prava po naključju odkrila konspirativno, do ameriškega predsednika segajočo ekološko zaroto, zaradi katere so pobijali sodnike vrhovnega sodišča. V romanu Klient je nebogljeni deček slučajno prišel do informacije, zaradi katere se ga je mafija hotela znebiti, tožilstvo pa na drugi strani prisiliti, da jo izda in s tem razreši skrivnost, kje leži truplo umorjenega ameriškega senatorja. V Dvorani (The Chamber) je Grisham obračunal z upravičenostjo smrtne kazni. V Mojstru za dež (The Rainmaker) se je spravil na zdravstvene zavarovalnice in jih med vrsticami obtožil, da agresivno prodajajo svoja zavarovanja, pri izplačevanju premij pa uporabljajo vsa mogoča izmikanja in trike. Porota na begu (The Runaway Jury) je obdelala proizvajalce cigaret in njihove metode, s katerimi skušajo ti izbrati poroto po svoji želji in z nedovoljenimi pritiski vplivati na njeno končno odločitev pri primerih, ki so povezani z boleznimi, ki jih povzroča kajenje. Potem je prišel Partner in z njim je Grisham iz Mississipija prvič eksplodiral v svet z odvetnikom, ki ukrade 90 milijonov dolarjev in z njimi pobegne v Brazilijo. Zasledovalci seveda porabijo milijone, da ga izsledijo. Njegov naslednji roman Odvetnik ulice je spet posegel na malce bolj socialno področje, saj tu spremljamo prostovoljno odvetniško prakso. Oporoka, njegov predzadnji v slovenščino prevedeni roman pa se dotika vprašanja dedovanja po multimiljarderju, njegov zadnji roman A Painted House, roman, ki je izšel pred nekaj meseci pa je odmik od njegovega dosedanjega pisanja, saj se je v njem podal na ameriški jug, v zgodnja šestdeseta, kjer se je med mehiškimi obdelovalci bombaža zgodil zverinski umor, ki ga razrešujemo skozi oči nedolžnega dečka.
Zasebno Grisham živi srečno in odmaknjeno življenje z ženo ter otrokoma, dobro uro vožnje od Memphisa. Ko najde zgodbo, njen glas, njen notranji tempo, njene ljudi in njihove zgodbe, začne pisati. Vsako leto piše šest mesecev, šest ur dnevno in izklopi vse, razen družine. Kritikom, ki se pritožujejo, da se njegovi romani polni nedoslednosti, priporoča, naj si najdejo bolj koristno delo, bralcem pa obljublja, da bo še naprej pisal resne, zanimive in dobre knjige v odvetniškem žanru. Knjige, ki se bodo dobro prodajale.
 |
