|
Kureishi s svojim pripovednim slogom ugaja množicam, vendar ima hkrati tudi dovolj »substance«, da je všeč tudi kritikom. Njegovim zgodbam in načinu njihove obdelave je tako že nekajkrat uspel tudi prenos na filmski trak. Slednje sicer ne velja za drugega angleškega pisateljskega prvaka Juliana Barnesa, ki je v drugi polovici lanskega leta izdal svojo novo knjigo Love etc. Gre za nekakšno nadaljevanje njegove knjige Prerekanja, ki je pred štirimi leti izšla tudi v slovenskem prevodu, v zbirki Zenit pri Mladinski knjigi (v slovenščini imamo tudi njegovo odlično Flaubertovo papigo). Za tiste, ki je niste brali, naj povemo, da zgodbo o ljubezenskem trikotniku, dveh moških in eni ženski in razvoju vrhu in propadu njihovih medsebojnih razmerij (moška sta najboljša prijatelja, ženska pa prestopi od enega h drugemu), v prvi osebi, v kratkih sklopih pripovedujejo kar junaki sami (pripovedni postopek znan npr. iz kultnega šokerja Roberta Silverberga Knjiga lobanj). Love etc. se dogaja deset let po Prerekanjih, junaki pa so zdaj že zrelejši, vendar še zmeraj občutljivi na iskrice iz starih dobrih časov. Samo upamo lahko, da bomo knjigo kmalu dobili tudi v našem jeziku, kar seveda velja tudi kratke zgodbe Kureishija. Če do sedaj ta dva angleška pisatelja nista našla prostora v vašem bralnem času, se potrudite in zamujeno čimprej nadoknadite. To je skoraj najboljše, kar vam lahko v tem trenutku ponudi sodobna angleška proza, če seveda ne govorimo o hermetični literaturi, ki se ponavadi zapira v slonokoščene stolpe nerazumljivosti.
 |
