|
S precejšnjo zamudo je tik pred koncem lanskega leta izšel deveti filmski almanah izpod prstov Marcela Štefančiča. Torej tisti stalni in za zdaj tudi edini pregled filmov, ki nas posamezno koledarsko leto obiščejo v kinodvoranah. Pravzaprav kompilacija filmskih zapisov, ki jih lahko vsak ponedeljek beremo na Marcelovi stalni strani v Mladini in se na koncu z ZA ali PROTI z njimi strinjamo ali pa tudi ne.
Marcel se je v zadnjih letih definitivno razvil v nekakšno institucijo za pokrivanje zabavne industrije. Z njegovim pojavljanjem v drugih medijih, kot so Studio City in z občasnimi prepoznavnimi zapisi tudi v drugih tiskanih medijih, njegova stalna prisotnost ne pojenja, temveč se samo še poglablja. Po mojem mnenju pa je poleg naravnega talenta vse skupaj tudi plod trdega dela in samodiscipline: od vseh filmskih ali drugačnih kulturnih recenzentov in kritikov je edini, ki potem še zmore toliko energije in zanosa, da svoje zapise vsako leto znova uredi, najde založnika in jih potem izda še v knjižni obliki. Zanimivo je namreč pogledati, kakšna bi bila slovenska knjižna filmska bera zadnjega desetletja brez Marcelovih več kot petnajstih knjig. Tu bi bil Aleš Blatnik s svojim Napadom radioaktivnih filmov in Mazzini s svojim Trije scenariji in dva priročnika, tukaj bi bil Pelko in njegov Wenders, pa Janez Rakušček, zraven bi stalo nekaj kinotečnih zvezkov, nekaj izdaj Slovenskega filmskega arhiva, Filmografija slovenskih filmov in še kaj. Če bi se izrazili nogometno: Marcel proti ostalim
1 : 1. Seveda v rezultat štejejo samo knjige slovenskih avtorjev. Naj torej ta zapis izzveni tudi malce provokativno za vse tiste, ki pišejo o filmu in popularni kulturi pa se po revijalni ali časopisni objavi stvar zanje tu tudi konča. Pisci naše revije, vključno z menoj, pri tem seveda niso izvzeti.
 |
