|
Renny Harlin, tisti, ki je režiral Plezalca, Globoko modrino, Poljub za lahko noč, Umri pokončno 2 in Cutthroat Island, s katerim je potopil Carolco, najbolj propulzivno filmsko podjetje osemdesetih, je Finec. Najbrž edini Finec, ki bi vam ob naštevanju velikih evropskih filmskih avtorjev zadnjih petnajstih, dvajsetih let, prišel na misel. Edini Finec poleg bratov Kaurismäki, seveda. Podjetna brata sta v zadnjih dvajsetih letih uspela zgraditi mogočno neodvisno produkcijo, v okviru katere sta posnela skoraj 40 filmov. V knjigi je prek intervjujev z njima predstavljen njun, ležeren pa hkrati zagrizen odnos do filmov, do ustvarjanja, ki ga ne more zaustaviti niti odsotnost državnih subvencij. Sta ena redkih evropskih avtorjev, ki jima, v skorajda povsem neodvisnih razmerah, uspe snemati po vsej Evropi, od Berlina prek Pariza do Londona, če je treba, pa se zavihtita tudi čez ocean do New Yorka ali pa Los Angelesa. Čeprav njuni zadnji filmi niso dosegli take prepoznavnosti, kot nekateri prejšnji (npr. Boemsko življenje, Najel sem poklicnega morilca itn.), sta lahko vzor vsakemu Evropejcu, ki sedaj začenja svojo filmsko pot. Kljub temu, da se v svojih intevjujih nekako odpovedujeta temu, da sta Finca in da delata finske filme, so ravno njuni filmi tisti, ki nam najnazorneje kažejo Finsko zadnjih dvajsetih let. V knjigi je še podroben seznam njune filmografije, člankov o njunih filmih ter obilica esejev o njunem filmskem svetu. Obvezna knjižica za vsakega, ki nekaj da na evropski film in teh naj bi bilo bojda pri nas kar veliko.
 |
