|
Kot eden od petih letošnjih nominirancev za kresnika je bil roman Zguba Lenarta Zajca razlog, ki me je porinil v branje. Nadaljevanje priljubljenega romana 5 do 12 z junaki, ki so že nekoliko odrasli, ni izpolnilo mojih pričakovanj, ki bi jih moral imeti eden od finalistov za najboljši slovenski roman minulega leta. Zguba namreč prinaša ležerno, lahkotno in neobremenjeno zgodbo glavnega junaka, nekakšen dnevniški zapis, posejan z nekaj njegovimi ljubezenskimi dogodivščinami ter malce bolj dramatično zgodbo njegovega najboljšega prijatelja Jake. Ko bereš, ves čas čakaš, da se bo končno zgodilo nekaj, kar bo romanu dalo razlog, da je bil napisan, da se bo torej končno pojavila neka notranja in višja resnica, ki mu bo dala smisel. Na žalost se to ne zgodi in ostane zgolj pri lahkotnem razpredanju, ki ni zgrajeno na kakem trdnem okviru.
 |
