|
Diana je zgodba o ljubezni, o mehiški intelektualni dekadenci, o Hollywoodu sedemdesetih let, o strasti, skozi katero ves teče intelektualni premislek, o seksu, ki se napaja ob knjigah, o prešustvu, za katerega vsi vedo. Carlos Fuentes, poleg Marqueza, Vargasa Llose in Cabrera Infanteja, eden najpomembnejših mehiških pisateljev, je to knjigo napisal v prvi osebi kot avtobiografsko ljubezensko pripoved, ki se nekako začne, ko je igralko Diano Loren srečal na neki novoletni zabavi, na katero je prišel s svojo ženo Luiso Guzman. Diana (v resničnem življenju gre za igralko Jean Seberg) ga je povsem prevzela, tako da je po zabavi odšel z njo in njuno razmerje se je takoj začelo. Divja poetska pripoved s kristalno čisto besedo, ki vas bo gotovo spodbudila, da poiščete še kako Fuentesovo delo (njegov temeljni roman Terra Nostra v kaki knjigarni morda še dobite za nekaj stotakov). Diana je poletno branje, ki zahtevnejšim bralcem ne bo pustilo dihati.
 |
