|
Billy the Kid, legenda Divjega zahoda, ki so ga nekateri opisovali kot prijaznega in uglajenega mladeniča, drugi pa kot neusmiljenega morilca, ki se je hvalil, da je pobil toliko ljudi, kolikor je star (pri dvaindvajsetih ga je potem sestrelil nekdanji prijatelj in poznejši šerif Pat Garrett), je še zdaj tako kultna, kontraverzna osebnost, da ni navdihnila samo filmarjev, ki so njegovo zgodbo kar nekajkrat ekranizirali. Nanj je padel tudi Michael Ondaatje, ki je že pred dobrimi tridesetimi leti (knjiga je izšla leta 1970) izdal intrigantni kolaž pesmi, zapisov in povsem dokumentarnih pričevanj z zgornjim naslovom. S to knjigo je Ondaatje, Kanadčan, ki sedaj živi na Šri Lanki, pritegnil veliko pozornosti, se prebil, vrhunec kariere pa je doživel sredi devetdesetih, ko je njegov ekranizirani roman Angleški pacient snel kopico oskarjev.
Zbrana dela Billyja the Kida so izvrstno zastavljena in tudi izpeljana. Ko jih beremo, kar čutimo, kako lezemo v čas, ko se je porajala sodobna Amerika, ko je tam vladal kolt oziroma spretnost, kako hitro si ga bil sposoben izvleči iz toka. To je bil tako čas surovosti kot velikega čustvovanja, ki so ga sprožale neizmerne ameriške prerije, čas pohlepa in neusmiljenosti ter čas galantnosti in romance. Ali kot je o Billyju the Kidu in Patu Garrettu rekla gospodična Sallie Chisum: "Oba moška sem poznala intimno. V Billyju the Kidu je bilo dobro pomešano z zlim, v Patu Garrettu pa zlo pomešano z dobrim. Ne glede na to, kaj sta počenjala na svetu ali kaj si je svet mislil o njiju, sta bila moja prijatelja. Oba je bilo vredno poznati." Še informacija: jeseni v slovenščini izide Anilin duh, zadnji Ondaatjev roman.
 |
