|
Z maničnimi depresivci je problem: ko so manični, bi premikali gore ali celo napisali roman. Vendar kaj, ko faza ne traja zadosti dolgo in zdrsnejo v depresivno obdobje, v katerem je vse brezveze, sploh pisanje romana ali premikanje gora.
Michel Houellebecq je kljub (ali zaradi?) večkratnim hospitalizacijam zbral dovolj moči za roman, v katerem pač ne more povedati drugega, kot da je vse brez veze. A to pove na način, vreden branja – pa ne zgolj zaradi tega, ker nam manjka literarno vrednih zapiskov maničnih depresivcev. Pred nami se razkriva življenjska zgodba dveh polbratov, ki sta odrasla brez ljubezni, in sedaj kot odrasla živita s tem manjkom. Bruno naredi eno pogostih napak, enači ljubezen s spolnostjo in se potaplja v obsedenost s seksom; Michel pomanjkanje negira in pobegne v glavo – svet gleda strogo znanstveno, racionalno in se skratka čustveno zatira. Akademik pač. Bruno konča v ustanovi.
Nazadnje, po vseh poskusih priti do ljubezni, ki bi ga napolnila, ga obide silna groza in spozna nekaj, kar ga dokončno sesuje – tudi on ni bil zmožen ljubiti, tako kot njegova starša ne – in – otroci sprejmejo svet, ki so ga zanje zgradili njihovi starši, skušajo se mu kar najbolje prilagoditi; potem ga v veliki meri poustvarijo. Nakar odide v umobolnico in reče: "Vrnil sem se," ter ostane notri za zmerom. Michelova usoda je verjetno še hujša: izumi nadčloveka po svoji podobi. Ton knjige ne more biti drugačen kot žalosten in dosežen je perfektno. Epizoda z grdo žensko, ki zaradi svojega videza skoči skozi okno, pa si med padcem zakrije obraz, da si ga ne bi poškodovala, lomi srce.
Z avtorjevim pogledom na življenje se seveda lahko strinjate ali pa ne (če se in ste stari čez trideset, potem imate resen psihičen problem ali pa ste slovenski kulturnik). Za nameček pa boste to Houellebecqovo stališče lahko kmalu odkrivali tudi v novi preobleki – v njegovem romanu Platforma, ki je pred izidom v zbirki Moderni klasiki. Michel Houellebecq je z Osnovnimi delci postal literarna zvezda, bil preveden v 22 jezikov in pobral najbolj zveneče nagrade. Ravno letos so njegovi Osnovni delci osvojili nagrado Impac. Kako lahko življenje zajebe človeka, ki je hotel le povedati, da je vse brez veze.
 |
