|
Film režiserja Anthonyja Minghelle (ki se je po Angleškem pacientu držal zgolj še literarnih priredb, kot sta bili Nadarjeni gospod Ripley in Hladni vrh) je osvojil devet oskarjev in postal kovačnica dolarjev, uspeh pa je producenta, brata Weinstein, spodbudil k temu, da sta vsebino za filme, s katerimi sta naskakovala oskarje, kasneje vse pogosteje iskala v kakovostnih literarnih predlogah (recimo Ure do večnosti, Človeški madež itn.). Vsekakor je pripoved o kartografu grofu Almasyju in njegovi zgodbi o usodni afriški romanci s poročeno angleško aristokratinjo Kristin Scott Thomas, ki jo med drugo svetovno vojno na osamljeni domačiji negovalki Juliette Binoche v flashbackih pripoveduje popolnoma opečeni angleški pacient Ralph Fiennes, ena od njunih najbolj uspelih literarnih priredb. Z njo sta dokazala, da se lahko v času vse nižjega vsebinskega nivoja filmskih uspešnic gledalcem uspešno ponudi tudi malce resnejšo literaturo (odmev takratnega uspeha lahko letos vidimo v še bolj nekonvencionalnem filmu Gora Brokeback).
Alfred Döblin (1878-1957) je bil eden najpomembnejših nemških pisateljev dvajsetega stoletja. Največje priznanje mu je vsekakor prinesel Berlin Alexanderplatz, ki ga je napisal leta 1929. V njem spremljamo Franza Biberkopfa, ki je v zaporu odsedel zaradi umora iz ljubosumja, prostost pa je zanj priložnost za zaobljubo, da bo odslej živel pošteno. A vsakdanja kruta realnost Berlina med obema svetovnima vojnama mu pri tem noče pomagati. Franz kljub dobrim namenom pada vse globlje v okolju sodobnega velemesta in njegova želja, da bi ostal pošten, se mu vse bolj odmika. Roman je v enem najdaljših filmov vseh časov (več kot petnajst ur, predvajan je bil kot televizijska serija) ekraniziral Rainer Werner Fassbinder, delo pa štejejo za eno najboljših filmskih literarnih priredb vseh časov.
 |
