|
Janez Suhadolc, arhitekt, ki je sicer najbolj znan kot izdelovalec stolov, prav vešče vrti tudi pero. V tej knjigi so zbrani njegovi teksti, objavljeni v različnih revijah in časopisih v zadnjih nekaj več kot desetih letih. Vendar pa se jim čas prav nič ne pozna. Z nasmehom, včasih tudi trpkim, potujemo skozi njegove zapise, kjer samosvoje z neko posebno in v zdajšnjih časih že prav redko kleno »brihtnostjo« obdeluje razne pojave, dejstva in dogodke. Tako v prvem delu npr. ponuja šegave ideje, kako bi prišli do res kakovostnega slovenskega grba in zastave (za kak teden bi zaprli vse dobre slovenske oblikovalce), kako bi RES zmanjšali nesreče na naših cestah (vsi avtomobili bi morali imeti blokado pri hitrosti 130km/h), napiše svoj rekvijem za trboveljski rudnik in ga primerja z Opero, ki pač ni zavezana nobenim ekonomskim kriterijem in zahtevam, v svojem stilu opredeljuje čas in normalnost, se ponorčuje iz slovenskih roštiljev (slovenskih kapelic) in (povsem) prevelike slovenske tipske hiše in žalostno ugotavlja, kako malo sta pri nas vredna ročno delo in les. In tako naprej.
V drugem delu nam postreže z nekaj zapisi s svojih potovanj, prav nič eksotičnih, ravno nasprotno. Suhadolc namreč ni samo arhitekt, ampak tudi kolesar, vendar ne tekmovalni in dirkalni, temveč naravni, ki med svojimi potovanji v okolju vedno uspeva uzreti neko drugo resnico. Poleg tega je tudi veslač, preprost kar se da, saj si zloženi čoln oprta na rame in se z vlakom ali avtobusom odpravi do začetka svoje poti. Vse, kar ima, nosi s seboj in kot kak poslednji romantik med svojo opremo nosi še barve in čopiče ter se tako med veslanjem po dalmatinski obali včasih ustavi, da nariše kak pastel. Skoraj sovraži avtomobile in obžaluje, da je kdaj, ko se s praznim avtobusom vrača domov, v njem manj potnikov kot v mimo vozečih avtomobilih in avtobus izgleda kot motnja, kot ovira na cesti.
Na koncu je v knjigi še njegov dnevnik Sobotne priloge in malce resnejši tekst Na spolzki površini funkcionalističnega stila. Knjige za tiste, ki verjamejo, da je svet lahko tudi drugačen kot ta, v katerega nas pehajo denar, nove tehnologije in pomanjkanje časa, knjiga človeka, ki tako, torej drugačno življenje, tudi živi.
 |