|
Zaradi številnih priseljencev je bilo v letih pred drugo svetovno vojno življenje temnopoltih Afroameričanov na nezavidljivo nizki ravni. Naraščajoč kriminal, slabi bivalni pogoji, premalo delovnih mest in minimalni zaslužki so povzročili razpad družin, socialno stisko in vsesplošno revščino. V tako okolje je Toni Morrison, temnopolta ameriška pisateljica, rojena 1931 leta, postavila tudi svoj prvi roman Najbolj modre oči. Zgodba se vrti okoli 11-letne Pecole Breedlov, revne črnske deklice, ki je prepričana, da so temna polt, rjave oči in skodrani lasje razlog za njeno bedno in nesrečno življenje, zato si bolj kot vse na svetu želi modrih oči, v njih vidi simbol lepote in vsega dobrega, kar te spremlja v življenju. Naratorki te žalostne zgodbe sta Pecolini prijateljici, odraščajoči sestri Claudia in Frieda, ki nas s "flashbacki" in spreminjanjem časovnih obdobij popeljeta skozi vse štiri letne čase, predstavita tragično ozadje celotne družine Breedlove in pomagata razumeti Pecolino obsedenost z modrimi očmi, ki jo na koncu privede do norosti.
Pred objavo prvega romana je Toni Morrison predavala na različnih ameriških univerzah in delala v založništvu kot urednica. Skozi svoje zgodbe je do ljudi ponesla kruto resnico o življenju revnih črncev (Najbolj modre oči 1970, Sula 1973). Prvo mednarodno slavo in priznanje ji je prinesla Salomonova pesem (1977). Njena literarna kariera pa je bila vse povprek zaznamovana s številnimi prestižnimi nagradami. Tudi v kasnejših romanih (Tar Baby, Jazz in Paradise) se je posvečala revnim Afroameričanom, predvsem ženskam, za roman Ljubljena (1987) je prejela Pulitzerjevo nagrado, pred slabim desetletjem pa je kot prva temnopolta pisateljica dobila tudi Nobelovo nagrado za literaturo (1993).
 |
