|
SLAČENJE
Da je seks iz h'woodskih filmov izginil, ste gotovo opazili tudi sami. Kar pa ne preseneča – bolj ko Hollywood postaja globalen, bolj seks izginja. Hollywood noče ničesar prepuščati naključju, še najmanj filma, ki vključuje seks – hej, film lahko odkupi dežela, v kateri kazanje seksa ni ravno dobrodošlo. In biznis gre k vragu. Če si politično korekten, te kupi cel svet. Vsi te razumejo, vsi te spoštujejo, vsi te konzumirajo – nihče te ne blokira ali pa bojkotira. Jasno, to je prvi zakon biznisa. Ironično, internet, zaščitni znak globalizacije, je zablestel s seksom – trdim, mehkim, divjim, mračnim, perverznim, eh, saj veste. Hollywood pa, huh – Hollywood kot globalist št. 1 pa se seksu izogiba. Si predstavljate? Kul, boste rekli – kaj pa Sharon Stone? Lepo vam prosim, kje je že to! To je bilo pred desetimi leti! Pred padcem dot.comov, pred padcem Svetovnega trgovinskega centra in pred začetkom antiglobalizma. Sharon je rada seksala – v Prvinskem nagonu, v Vročici, v Specialistu, heh, in v trumi malih filmov, ki jih je posnela pred tem. Toda potem je nenadoma v sebi začutila nekaj več. Da bi se v filmih slačila, se ji je zdelo pod nivojem. V Casinu je sicer fafala, okej, fafanje je simulirala, toda slekla se ni – simuliranje fafanja se ji je zdelo manj sporno in manjši greh od slačenja. Iskreno rečeno, če bi se slekla, ne bi zvedeli nič novega. Se ni hotela ponavljati? Oh, verjetno je hotela reči – slekla sem bom le še, če bo to nujno za zgodbo. Ne da se to ni zgodilo. Pač – v TV-filmu Če bi te stene govorile 2. Režirala jo je ženska – in šlo je za pomemben, topičen, angažiran film. Slekla se je, ker je bilo to za zgodbo nujno.
Ergo, medtem ko Evropa seks žene v hardcore skrajnost (Intimnost, Romanca ipd.), Hollywood abstinira – in zamuja seksualno revolucijo. To, kar sta počela Angelina Jolie in Antonio Banderas v Izvirnem grehu, vidimo v vsaki evropski TV-seriji. Ne pozabite, kaj je Američane najbolj razrajcalo – ko je Halle Berry v Operaciji Mečarica pokazala joške. Dodatnega pol milijona dolarjev – po nekaterih podatkih 750.000 dolarjev, po nekaterih celo milijon! – je dobila le zato, da se je slekla. In to je bilo vse – kot se spomnite, ni seksala ali pa kaj takega. Ležala je tam ... in nekaj brala – kot na nudistični plaži. Otopelo, nezainteresirano, brez iskre v hormonih. In če ste kdaj hodili po nudistični plaži, zlepa niste naleteli na moškega z erekcijo – nudistke niso ravno afrodizijak. Če bi ostale oblečene, bi bile bolj seksi. Še več, za zgodbo ni nujno, da se slečejo. Tudi za zgodbo Mečarice ni bilo nujno, da se Halle sleče. Lahko bi ležala v kopalkah. Lahko bi stala. Karkoli. Toda pokazala je joške. Ker je bilo to dobro za biznis. In ker je publika, ki hodi v kino, infantilna – videti hoče le joške. To je dovolj. To je pravo razodetje. Hej, Halle – pokaži joške! Kot 13-letnik, ki skrivaj gleda sosedo, kako se preoblači – in ki misli, da več ne obstaja. No, v Balu smrti se Halle Berry sleče med seksom, toda tu za servis ni dobila – niti zahtevala – dodatnega honorarja. Ne, slekla se je zato, ker je to nujno za zgodbo. Vsekakor, to ni film za otroke. Če bi vedela, da ga bodo gledali tudi otroci, bi zaračunala milijon. Porednica!
Mislila si je: Bal smrti je film, ki ga gledaš na način, kot bereš Biblijo – brez erekcije. Za razliko od Operacije Mečarica, ki je tako rekoč pornič – ker Halle pokaže joške. Jezus! Kaj je to? Dvojna morala? Dvojni standard? Shizofrenija? Božji kompleks? Nič, ta mentalni obrazec je produkt tiste patriarhalne logike, ki si je izmislila tabuje – in ki si jih še vedno izmišlja. Bolje rečeno, to je produkt tiste patriarhalne logike, ki izganja žensko goloto in ki obenem pozdravlja serijske morilce: ženski lahko v filmih odsekajo glavo, lahko jo razčetverijo, lahko jo mučijo, tepejo, bičajo in križajo, lahko jo zažgejo na grmadi, lahko jo zabodejo, lahko jo razsekajo, lahko jo požrejo, njeno glavo lahko vržejo v hladilnik ali pa v poštno pošiljko – samo da ni gola! Samo da pri tem ne kaže joškov!
 |
