|
KRIK – NOVO NADALJEVANJE
Se še spomnite Krika? Ja, tistega psihotrilerja, v katerem sarkastični, maskirani morilec z nožem pobija najstnike in najstnice, oh, in njihove učitelje, celo ravnatelje. Kot se izkaže, sta morilca dva, najstnika, se razume – in oba sta obsedena s filmi, okej, predvsem z grozljivkami, psihotrilerji, slasherji in podobno B-kramo. Krik je bil nadnaravno popularen. Postal je kult in pognal dve nič manj uspešni, nič manj sarkastični in nič manj satirični nadaljevanji. Krik je bil satira. Podobno kot filma Rojeni morilci in Peklenska pomaranča. Ja, bila sta zelo popularna. In ja, postala sta kult. Razlika je le v tem, da nista dobila nadaljevanj. Imitacije da – nadaljevanj ne, vsaj ne uradnih. Prej so ju ustavili. Kdo? Cenzorji, moralna policija, zaskrbljeni državljani, "javnost". In zakaj so ju ustavili? Ker da sta kriva za izbruhe mladostniškega nasilja – ker da ju najstniki imitirajo, citirajo, jasno, in vivo. Križali so ju, blokirali, v mnogih deželah prepovedali. Prišla sta na črni spisek, na moralni indeks. Crknita! Toda odsekali so ju takoj. Za razliko od Krika, ki bo ob glavo šele po šestih letih. Vsaj tako kaže.
Krik je namreč spet glavni v črni kroniki, na policiji in na sodišču – spet ga je prestrelil val vsesplošnega zgražanja. Krik je spet ubijal. Tokrat v zahodni Franciji, v mestecu Saint-Sébastien-sur-Loire, kjer se je v kopijo prelevil 17-letni Julien, sin lokalnega trgovca, nesojeni arhitekt, ki si je po vrnitvi iz šole nekajkrat pogledal Krik (ja, prvi del), potem pa poklical Alice, nekdanjo sošolko, ki ga je povabila k sebi. Odšla sta na sprehod. Ko sta bila sama, je iz torbe potegnil masko, jasno, kopijo one iz Krika, in kuhinjski nož, jasno, kopijo onega iz Krika. Zabodel jo je 17-krat. Ko so jo našli, je bilo že prepozno. Njene zadnje besede so se glasile: "Nasmejte se, ker vem, da bom umrla." Uro kasneje je umrla. Policija je izjavila, da se zdi Julienu vse skupaj povsem virtualno: "Četudi je priznal umor, se zdi, da ga ne razume kot nekaj realnega." Francija je kriknila: kriv je Krik. In spet smo slišali klasiko: danes otrok do svojega osemnajstega leta vidi 200.000 nasilnih dejanj! Najstniki hodijo v kino ter ob gledanju nasilnih filmov mirno grickajo popkorn in srebajo koko – in hej, ob tem se celo režijo! Ja, lepo prosim – in zakaj si potem tudi ostali, ki do svojega osemnajstega leta vidijo 200.000 nasilnih dejanj, ne natikajo mask? In zakaj ne vihtijo noža?
Vsekakor, Julien je videl Krik. Toda tu se začnejo problemi. Za začetek, kot so povedali insiderji, je Julien umor načrtoval dlje časa, praktično celo leto. Kaj to pomeni, je jasno – hotel je ubijati, toda potreboval je model, ki je tu čisto naključje. Lahko bi ubijal tudi po zgledu kakega drugega filma. Ali pa po zgledu kakega realnega morilca. Hej, lahko bi ugrabil letalo in ga zakantal v šolo. Kajti njegov načrt ni bil minimalističen – hotel je ubiti množico ljudi in potem pasti tudi sam, recimo pod streli policije. Ergo: Julien ni razmišljal kot serijski morilec, ampak kot množični morilec, potemtakem kot morilec, ki naenkrat pobije kopico ljudi, potem pa naredi samomor ali pa se nastavi policijskim kroglam. Krik ni bil njegov sprožilec, ampak njegova krinka. In kaj sproži množičnega morilca? No, bom raje vprašal drugače – kakšen je običajni profil množičnega morilca? Takle: gre za inteligentnega, občutljivega, prijaznega mladeniča, ki se mu zdi življenje monotono in ki živi kot duh – neopazno. Julien je bil prav tak – inteligenten, občutljiv, prijazen in neopazen, življenje pa se mu je zdelo monotono in nesmiselno. Eksistencialist, ki je hotel videti, kako je, če zabodeš človeka – morilec, ki je potreboval krinko. Njegova krinka bi lahko postali tudi Trije mušketirji, Pogumno srce ali pa Čudoviti um.
Kriku skušajo naprtiti mnoge umore. To je postal že kar šport. Da je kriv Krik, so rekli leta 2000, ko je pet pariških mladcev posililo neko mladenko – nosili so maske a la Krik. So jo posilili zato, ker jim je tako ukazal Krik, ali zato, ker so jo hoteli posiliti? So si maske nataknili zato, ker so hoteli kopirati Krik, ali zato, ker so potrebovali krinko? V Kriku itak nihče nikogar ne posili. Sploh pa, zakaj bi bilo posilstvo hujše, če so posiljevalci nosili maske a la Krik? Posilstvo je vedno nekaj hudega, pa naj bo posiljevalec maskiran ali ne! Da je kriv Krik, so rekli leta 2000, ko je neki francoski petnajstletnik z nožem napadel svoje starše – preiskovalci so rekli, da je nosil masko, ki je bila "podobna" tisti iz Krika. Aha, "podobna"! Še bolj precizno: ko sta letos dve štirinajstletnici z nožem zaklali sošolko, so preiskovalci rekli, da je bil nož "zelo podoben" nožu, ki sta ga videli v Kriku. Pa kar brez maske, huh – dovolj je kuhinjski nož in že gre za kopijo Krika, ki je na zatožno klop sedel tudi v Angliji, Ameriki in Belgiji. Morilci so bili različnih starosti, včasih najstniki, včasih odrasli ... včasih so nosili masko, včasih ne ... včasih so ubijali z nožem, včasih s pištolo ... toda vsi naj bi bili obsedeni s Krikom. Pred časom so si roparji in morilci natikali maske ameriških predsednikov. Pa?
 |
