|
SEKS PO MESTU
Kaj je pravzaprav prostitucija? Sociološki fenomen? Novodobno suženjstvo? Način življenja? Oblika emancipacije? Svobodni poklic? Posledica dvolične morale? Ali zgolj velik posel? Kaj je potemtakem pornografija? Umetnost? Žanr? Izkoriščanje? Promocija obscenosti? Oblika svobodnega izražanja? Ali zgolj globalni biznis? In nenazadnje, kakšna je razlika med prostitutko in porno igralko? Ali razlika sploh obstaja? »Obstaja,« odgovarja Max Hardcore, prvi kavboj ameriškega porno filma, »porno igralke to počnejo za kamero, kurbe pa za denar.« Ampak to je le eden od možnih odgovorov na vprašanja, ki jih zastavlja Kurba, igrani dokumentarec španske režiserke Marie Lidon z vzdevkom Luna. Da bi dobila avtentične, neposredne in nedvoumne odgovore iz prve roke, je Luna s kamero obiskala tako imenovane seksualne delavke in delavce, ki združujejo delo bodisi v najstarejšem poklicu bodisi v pornografski industriji. Svoje zgodbe, izkušnje, nazore, strahove in poklicne skrivnosti razkrivajo prostitutke različnih let, ras in narodnosti, ljubimci za denar, zvodniki, trgovci z belim blagom, odjemalci spolnih storitev ter porno producenti, režiserji (predvsem znameniti Pierre Woodman) in porno zvezdnice s slovitima Madžarkama Rito Faltoyano in Doro Venter na čelu. Dokumentarni posnetki so nastajali v Španiji, Parizu, na Madžarskem in v Los Angelesu, Lunin stiliziran film, ki temelji na knjižni uspešnici Yo Puta pisateljice Isabel Pisano, pa se bolj kot vsebini posveča obliki, a kljub temu predstavlja enega najprepričljivejših dokumentov o načrtno marginaliziranih fenomenih zahodne civilizacije. Povedano drugače, Kurba je tako iskren film o komercialnih oblikah spolnosti, da ogled brez kondoma ni priporočljiv.
Okej, ali drži, da se porno igralke res novači med marginalkami in prostitutkami? Ne drži. Profesionalnim firmam, ki se ukvarjajo s pornografskim biznisom, ni treba nikogar novačiti. Modeli pridejo sami. Konkurenca je dvignila standarde in zaostrila kriterije za igranje v porničih, zato se studii igralk in igralcev kvečjemu otepajo. Privatna in amaterska produkcija ponujata več možnosti, a tudi manjši zaslužek ter večno anonimnost. Kdor po duši ni vsaj malo ekshibicionist, v porniču ne bo nastopil za noben denar. V porniču nastopiš edino, če se vzpostavi ugodno razmerje med ekshibicionizmom, zaslužkom in begom iz anonimnosti. Prostitutke običajno niso ekshibicionistke in ne hlepijo po slavi, saj je v strankinem interesu, da storitev opravijo čim bolj diskretno. Marginalke, take ali drugačne, pa se bodo prej skušale potrditi skozi umetnost kot skozi žanr. Porno starleta podobno kot hollywoodska zvezda živi od pogledov svojih oboževalcev, pri čemer stopnja eksploatacije osebnosti ne presega tiste, ki se dogaja na modnih pistah. Le pobarajte katero od zvezdnic, odvrnile vam bojo, da jim vloga spolnega objekta in moškega vlažnega sna dosti bolj odgovarja kot vloga obešalnika za dizajnerske cote. Preden začnemo bajati o dostojanstvu teh žensk, se vprašajmo, koliko dostojanstva ostane delavki, ki po dvajsetih letih garanja za tekočim trakom postane tehnološki višek in konča na čakanju. Tudi oče deklice po imenu Norma Louise Kuzma je bil dostojanstven človek. Hodil je v cerkev, cele dneve garal in se rad poveselil s prijatelji ob pivu. In zvečer pijan posiljeval svojo 14-letno hčer. Pri šestnajstih je pobegnila od doma in kot Traci Lords pristala v porno filmih. “Če preživiš serijsko posiljevanje pijanega fotra, si lahko prepričan, da se ti v življenju ne more zgoditi nič bolj gnusnega,” je povedala. “Snemanje porno filmov je bilo zame delovna terapija. V porno biznisu sem preživela, doma ne bi. Najverjetneje bi najprej ubila očeta, potem pa še sebe.”
 |
