|
NORA INVAZIJA NA KALIFORNIJO
Nedavno je svet obšla srhljiva vest: da je Ukrajina izgubila 200 atomskih bomb, no, 200 atomskih konic. Izginile so – brez sledu. In nimajo pojma, kje so. Ob zadnjem štetju jih je bilo 200 več – zdaj jih je 200 manj. Vsaj tako je ruske medije obvestil šef ukrajinske komunistične partije, ki v Ukrajini ni ravno na oblasti, a bi tja rad. Če odštejete to, da je vest kmalu izgubila urgentnost in udarnost in da so vsi skupaj zelo hitro pozabili na izgubljeno robo, pa si kljub temu ne moremo kaj, da ne bi priznali, da je ta senzacionalna vest zvenela kot pitch kakega h'woodskega scenarija. In niti ne neposnetega scenarija. Prej narobe, izgubljeno atomsko konico so si za izhodišče vzeli mnogi h'woodski akcijski filmi, v zadnjem času zelo izrazito dva: Mirovnik, v katerem izgubljena – ruska – atomska bomba pade v nahrbtnik obupanega srbskega krajinarja, ki jo hoče potem detonirati na Manhattanu, in Vsota vseh strahov, v kateri izgubljena – izraelska, okej, de facto ameriška – atomska bomba pade v roke neonacistični kabali, ki jo detonira na SuperBowlu v Baltimoreu. Nič ni hujšega in bolj nepredvidljivega od atomske konice, ki se na lepem izgubi. Nikoli ne veš, kje bo končala. Nikoli ne veš, kdo jo ima. Ironično, v Vsoti vseh strahov je atomska konica, ki so jo izdelali Američani, Izrael pa jo je potem izgubil, v zrak vrgla samo Ameriko. Ni kaj, ironija je bila v tem filmu zelo poetična in poučna, tako rekoč pedagoška. Kot basen. Svet mirno spi le, če so atomske konice pod kontrolo – če so potemtakem preštete. Ko se kaka izmed njih izgubi, se svet strese – kaj zdaj? Ljudem se zazdi, da so padli v grozljivko – no, v h'woodski akcijski spektakel z armageddonskim finalom. Vsota vseh strahov je bila preveč konfuzna in preveč za lase privlečena, da bi bilo jasno, kaj je hotela reči. Je hotela kritizirati Ameriko, ker atomsko orožje prodaja drugim? Je hotela kritizirati Izrael, ker v prehudi vnemi izgublja atomske konice? Ali pa je hotela le reči, da so atomske konice varne le v ameriških silosih? Jasno je le eno: da se v realnost vse bolj rinejo "filmske situacije". Mnoge "alarmantne situacije" v zadnjem času so izgledale kot filmski fragmenti, tako da smo se vsi spraševali: se teroristi navdihujejo pri h'woodskih filmih – ali pa so to le dezinformacije, ki jih avtorji v odsotnosti boljših idej preprosto pobirajo iz h'woodskih filmov, da se ljudje lažje identificirajo in da lažje nasedejo?
In kaj če teroristi ideje pobirajo v h'woodskih filmih? Kaj če jih navdihuje Hollywood? Okej, si boste rekli – če teroristi živijo od h'woodskih filmov, potem jim ni vseeno za usodo Hollywooda. Bolje rečeno, če so odvisni od h'woodskih scenarijev, potem je v njihovem interesu, da Hollywood ostane tak, kot je? Mar ne? Ne – pravzaprav ne. Kako naj si sicer razlagamo dejstvo, da je Busheva administracija devet dni po terorističnem napadu na Svetovni trgovinski center in Pentagon oznanila, da je zdaj na vrsti Hollywood – da teroristi načrtujejo tudi napad na h'woodske studie. Prihajajo! Čudno, ne – teroristi, ki zelo radi citirajo h'woodske filme, so sklenili, da bodo izmed vseh ameriških industrij najprej napadli filmsko. Ne da studii niso ukrepali – ja, ojačali so varnost. Kar pomeni, da so naredili barikade in vključili detektorje kovin. No, nič se ni zgodilo. Teroristov ni bilo. Zaradi ojačane varnosti? Ali pa je bilo to zvezno svarilo le filmski citat? Četudi odštejete, da v nekaterih zalivskih državah, ki predstavljajo gojišča islamskega fundamentalizma, recimo v Savdski Arabiji, veliki ameriški prijateljici in zaveznici, ameriška popkultura, vključno s Hollywoodom, ni ravno dobrodošla ("preveč seksa", "premalo Korana", "ameriška kultura nas zastruplja", "to je kulturna invazija", "entertainment kontrolirajo Židje", "Hollywood stereotipizira muslimane" ipd.), še več, kinodvoran v Savdski Arabiji uradno in legalno ni, namreč še vedno ostane vprašanje: iz katerega filmskega konteksta bi lahko iztrgali to svarilo? Eh, če nič drugega, se gotovo še spomnite Nore invazije na Kalifornijo, anarhične, kaotične, burleskne farse, ki jo je Spielberg posnel leta 1979 in v kateri Los Angeles – in Hollywood, se razume – napade japonska podmornica. Ja, eh. Mit, da bo sovražnik najprej napadel Hollywood, je očitno nezastarljiv.
 |
