|
KNJIGA PROTI FILMU
Naj vas opozorim že kar v prvem stavku: to je kolumna za tiste, ki imajo radi knjige. No, pa tudi za tiste, ki so včasih (ko so bili mlajši?) radi brali, pa jih je ritem današnjega življenja (ha, ha) prisilil, da so pozabili na to. Če ste pripadnik internet generacije ali pa če so vaši prebrani teksti le redko daljši od maksimalno dolgega SMS-a, potem se najbrž čudite, kaj taka, skoraj muzejska kolumna počne v tako moderni in hitremu življenju prilagojeni reviji, kot je Premiera. Ja, to je njena alternativa. To je njena opozicija. To je njen anahronizem. To je del našega skritega načrta. Načrta, pri katerem vam vsaka dva tedna podarjamo brezplačno revijo o popularni kulturi zato, da vam bomo lahko sčasoma povedali, kako lepo in pomembno je še vedno brati knjige. In da se je svet spremenil v to, kar je sedaj, tudi zaradi tega, ker so ljudje pozabili na tisto primarno, bazično dejavnost in užitek, ki ga prinaša samotno branje dobre knjige. Ampak sedaj smo na začetku. In do konca je še dolga pot. Začnimo, torej.
Ste gledali poznopoletni filmski hit Vse o fantu? Ste se tresli za Bena Afflecka v Vsoti vseh strahov? Ste peljali malčke gledat Emila in detektive? Vas je navdušil Spielberg s Posebnim poročilom? Morda niste mogli reči ne Mattu Damonu v trilerju Kdo je Bourne? Vas je zapeljal Andrej Košak z Zvenenjem v glavi? Ste spet padli na modre oči Mela Gibsona v Bili smo vojaki? Boste še tretjič klonili pred Anthonyjem Hopkinsom v Rdečem zmaju? In ali bo Tom Hanks s Potjo v pogubo spet osvojil vaša srca?
Ste vsaj enkrat odgovorili da? Čestitam, lahko se uvrstite med kolikor toliko redne gledalce filmov. Sedaj pa pride na spored vprašanje iz drugega sklopa: ste brali katero od knjig, na podlagi katere so posneli katerega od zgornjih filmov. Saj to veste, da so vsi zgornji filmi posneti po knjigah, ne? Če vsaj kolikor toliko spremljate medije, vključno s Premiero, potem veste, da je Hornbyjev roman Vse o fantu v slovenščini izšel tik pred poletjem. Ste ga prebrali? In zakaj ne? Film si je v Sloveniji ogledalo več kot 40.000 gledalcev, knjigo pa je po mojem mnenju v tem času prebralo samo nekaj tisoč bralcev, morda desetina filmskih gledalcev. Zakaj? Če je z Emilom in detektivi kar nekaj bolje (knjiga je že leta uvrščena v bralno značko, kar ji že samo po sebi zagotavlja stalno branost, poleg tega pa gre za eno privlačnejših knjig mladinske literature zadnjih desetletij), je pri naslednjih filmih (izvzemši kresnikovo Zvenenje v glavi) situacija katastrofalna. Le kateri Slovenec je prebral 30-stransko zgod-bo Minority Report Philipa K. Dicka. Morda nekaj sto njegovih oboževalcev, ki še vedno prisegajo na znanstveno fantastiko. Kdo je vsaj v roki držal kultni Harrisov roman Red Dragon? Ja, naši južni sosedi so ga v prevodu dobili že dobro desetletje nazaj, mi ga najbrž ne bomo nikoli. Kaj pa Bourne? Med nekaterimi filmskimi kritiki, ki so pisali o filmu Kdo je Bourne, sem izvedel interno anketo, če so prebrali knjigo. Debelo so me gledali, kaj mi je. Med vrsticami sem jih potipal, če vedo, da je knjiga prevedena v slovenščino. Nihče ni vedel. Kakor tudi ne odgovora na one million dollar question, kaj je na naslovnici tega romana. Razumete, ne? Informacije o filmih vam posredujejo tipi, ki slepo in zdolgočaseno ponavljajo, da je npr. film Kdo je Bourne nastal po romanu mojstra akcijske literature Roberta Ludluma. Zadeve lenobno prepišejo iz promocijskih materialov, malce podeskajo po svetovnem spletu, dodajo nekaj bledih stavkov o vsebini in članek brez barve, vonja in okusa je napisan. Ker romana nihče od njih ni nanovo prebral, ga ni tudi nihče pohvalil in zato ga tudi ni nihče priporočil in zato ga noben od vas ne bo iskal v knjižnici in zato se povpraševanje po njem ne bo povečalo in zato založba, ki ga je izdala, ne bo niti v sanjah pomislila, da bi ga izdala še enkrat in zato spet ni nobenih valov na našem že tako preveč zaspanem založniškem trgu in tako naprej. Hkrati pa nam ta situacija lahko zbudi samo skrbi: če povečanega zanimanja za knjige ne morejo sprožiti niti filmi (najmočnejši medij popularne kulture), ki so posneti po njih, potem smo, kar se tiče našega odnosa do knjig, v velikih problemih. Ja, v težavah smo, in prav je, da si to priznamo. To je prvi korak na poti k odrešitvi. Drugega boste spoznali prihodnjič.
 |
