|
AVTORJI
Beck Hansen se je razšel od svoje drage in je emocije zlil na miren, melodij poln in zelo jesenski album Sea Change. Sea Change se začne kot balada Stonesov z albuma Sticky Fingers, nadaljuje se z očitnim citiranjem Sergea Gainsbourga, s stilskim posvetilom temu francoskemu velikanu v skladbi Paper Tiger. Vseskozi prevladujejo zvoki zgodnjih zrelih, psihadeličnih zgodnjih sedemdesetih, Beck gre tudi do navez na Beatlese v skladbi Sunday Sun. Čeprav je zaslovel s samosvojim melanžem hip hopa in rocka na albumih Mellow Gold, Odelay in nato Midnite Vultures, ima Beck vseskozi drugi bistveno manj diskotečen obraz, ki ga je predstavil na albumih Mutations, One Foot In the Grave in drugih "stranskih" stvaritvah. Dvanajst pesmi na Sea Change, ki ga je produciral Nigel Godrich (delal je z Radiohead) in na katerem so igrali kitarist Smokey Hormel (igral je z Waitsom), klaviaturist Roger Manning in bobnar Joey Waronker (igra z R. E. M.), je intimen in pogumen album, ki prinaša glasbenika, ki išče uteho v glasbi in ki z glasbo ustvarja predvsem zase. V začetku kariere se je Beck, Beck Hansen, boril proti zamenjavi s slovitim kitaristom Jeffom Beckom. Becku je razmeroma hitro uspelo, in zato se je dokaj hitro otepel zamenjav, dandanes pa Ryan Adams bojuje isto bitko pri podobnosti imena z Brianom Adamsom. Situacija je bolj kočljiva, saj sta oba fanta s kitaro in Ryan Adams ni doživel silovito naglega in velikega uspeha, kot Beck z Loserjem. Bojda se je Ryanu na nekem koncertu čisto utrgalo, ko ga je nek obiskovalec zamenjal z Brianom Adamsom, ter je ubogega možakarja nagnal iz dvorane. Pijano, nervozno dejanje, toda v stanju razuzdanosti je nastalo nekaj najboljše country rock godbe in ta glasba ter vse, kar je okoli nje, je posel Ryana Adamsa. Jasnost, s katero ta 28-letni glasbenik, nekdanji vodja "alter country" zasedbe Whiskeytown, izraža ideje, je fenomenalna. Album Demolition prinaša pesmi, ki jih je Adams posnel na poti v času po albumu Gold, v mestih, kot so Nashville, Hollywood in Stockholm, in ni uradno nadaljevanje njegovega drugega solo albuma Gold, tako kot Mutations ni bil nadaljevanje Beckovega albuma Odelay, pač pa le intermezzo med dvemi daljšimi bivanji v studiu in turnejami. To je glasba sodobnega mladega kavboja, ki gre skozi zelo plodno obdobje ustvarjanja. Richard Ashcroft, nekoč pevec The Verve in frontman, ki si je lastil šamanske šoumanske vrline, na drugem albumu Human Conditions predstavlja svežo urbano psihadelijo. Ashcroft je zrel glasbenik, ki se mestoma dotakne skrivnosti alkimistične formule, ki je bila nekoč znana Vanu Morrisonu. To je melanholična glasba, ustvarjena za jesenske dni z nekaj izvrstnimi pesmimi, kot so Check The Meaning, Man On A Mission in God In Numbers, ki razpirajo prostrana področja čustev. Iz domačih logov moramo opozoriti na solistični album Dolce Vita, prvenec Guštija, Mihe Guština, avtorske gonilne sile Big Foot Mame, produkcijsko in aranžmajsko zelo dovršena stvaritev. Nadstandardna produkcija, zelo dobre, raznolike pesmi in izbrane melodije, na albumu Dolce Vita slišimo tudi nekaj novih, zelo prijetnih glasov, kot je tisti Polone Kasal. Kreslinčice dvojna zbirka izbranega od Kreslina, je naravnost odlična. Na prvem ploščku so zbrani klasični posnetki, na drugem pa sodelovanja z glasbenimi kolegi, med katerimi najdemo Siddharto, Janija Haceta, Indekse, Šerbedžijo in mnoge druge. Slovenska klasika.
Štirikolesni ritem – zvoki iz mojega avtomobila
1/Beck/Sea Change/Geffen/Multimedia
2/David Bowie/Best of Bowie/EMI/Dallas
3/Gušti/Dolce Vita/Multimedia
4/Hellacopters/By the Grace of God/Universal/Multimedia
5/Hellacopters/High Visibility/Universal/Multimedia
6/India.Arie/Voyage to India/Motown/Multimedia
7/PaulWeller/Illumination/Independiente/Sony/Dots
8/Peter Wolf/Sleepless/Artemis/Epic/Dots
9/Richard Ashcroft/Human Conditions/Hut/Dallas
10/Ryan Adams/Demolition/Lost Highway/Multimedia
11/Steve Earle/Jerusalem/Artemis/Epic/Dots
12/Tom Petty & Heartbreakers/The Last DJ/Warner Bros./Nika
13/Vlado Kreslin/Kreslinčice/Kreslin/Nika
 |
