|
MEHURČKI IN MARSOVCI
Na Finskem, državi s pet milijoni prebivalcev in močnimi sosedi (Rusi, Švedi), s premišljeno strategijo ohranjajo svojo identiteto s pomočjo kulture in jezika, saj je delež učencev, ki v prostem času ne berejo, najmanjši od vseh evropskih držav. Samo petina finskih otrok se, kadar se odločajo sami, izogiba knjigam. V Nemčiji in Avstriji, ki vodita v tej neslavni konkurenci, pa v prostem času ne bere več kot dve petini srednješolcev. Nekaj torej je v tistih malce politično obarvanih besedah "s premišljeno strategijo uspejo ohranjati svojo identiteto s pomočjo kulture in jezika". In to celo v teh televizijsko internetnih časih, ki jih Finci ne zavračajo, ampak spretno integrirajo v svoj šolski sistem (vsak Finec npr. v tretjem razredu osnovne šole dobi svoj dosmrtni internetni naslov). Zanimivo bi bilo izvedeti, kakšni bi bili zgornji podatki o branju pri nas, prepričan pa sem, da bi bili precej bližji avstrijskim in nemškim rezultatom kot pa finskim. Povedal vam bom, zakaj mislim tako.
Ena mojih najbolj priljubljenih otroških knjig so Mehurčki Otona Župančiča, ki se je s svojimi ponarodelimi pesmicami zapisal v srca mnogih generacij. Pred kratkim sem se odpravil v knjigarno, da bi jo kupil za darilo. Stopil sem na otroški oddelek, pogledal po policah in Mehurčke zaradi prepoznavnega designa takoj opazil. Mehurčki imajo namreč še zmeraj popolnoma enako likovno opremo kot pred tridesetimi leti! Iz sentimentalnosti in nostalgije me je seveda hitro zbudila cena. Kljub ne vem kateri izdaji z enako vsebino in ilustracijami ta še vedno znaša tri in pol tisočake. In to kljub temu da so vsi njeni stroški že davno pokriti, rečeno po domače, knjiga je čez in čez amortizirana. Če so že osnovne otroške knjige tako drage, potem ni prav nič čudno, da jih ljudje ne kupujejo. Pri tem mi je seveda popolnoma jasen interes založb, da z veseljem in uspehom dolga desetletja prodajajo take zimzelene knjige po čim višji ceni, čeprav je hkrati jasno, da ravno z maksimiziranjem dobička pri takih knjigah splošnemu trendu kupovanja knjig kopljejo jamo. Tudi druge pravljice, npr. Grimmove niso nič cenejše, čeprav so jim avtorske pravice že zdavnaj potekle in so že dolgo javna domena. Na otroškem oddelku tako le s težavo najdete lepe knjige pod tri tisočake. Predstavljajte si potem mlade starše z nizkimi dohodki, kako vstopijo v knjigarne z mislijo, da bodo svojim otrokom zares priskrbeli polno knjig, pa se potem vidijo njihove cene in navdušenje jih hitro mine. Založbe se s svojimi tako domišljenimi strategijami sicer rešujejo iz tekočih težav, za prihodnost pa si ne gradijo prav nič zanesljivega. Vendar pa hkrati niso fleksibilne in hitre in poceni niti tam, kjer bi bil njihov prodajni uspeh hiter in zanesljiv. Naj to pokaže drugi primer.
Pred nekaj meseci sem za našo revijo recenziral novo izdajo knjige Poti do novih idej našega znanega psihologa Vida Pečjaka. Med branjem sem se spomnil, da je on napisal knjigo Drejček in trije Marsovčki, eno naših najboljših znanstvenofantastičnih zgodb za mladino, ki sem jo včasih z veseljem prebiral. Preiskal sem kar nekaj knjigarn, da sem jo našel. Cena: skoraj štiri tisoč tolarjev. Malce preveč se mi je zdelo za impulzivni nakup. V redu, potem pa v knjižnico, sem pomislil. Nimamo je, so rekli, veste to je pa knjiga za bralno značko, težko jo bo dobiti. Pri meni se je prižgal vprašaj. Knjige, ki je v programu bralne značke, ni možno dobiti v skoraj nobeni knjigarni?
Bralna značka je nacionalna institucija, v njenem okviru svoje bralne sposobnosti vsako leto brusi toliko in toliko tisoč mladih Slovencev, ki se morajo, če se ne odločijo za nakup po relativno visoki ceni, za nekaterimi knjigami na vso moč poditi po slovenskih knjižnicah. Ker je knjiga na "značkinem" seznamu, tudi njena podaljšanja niso možna. Samo predstavljam si lahko mlade bralce, ki morajo zaradi trdih rokov vračanja knjig pri branju hiteti, pa zato potem pozabijo uživati in užiti njihove lepote. In si na ta način ne privzgojijo ne branja niti želje po tem, da bi kako knjigo imeli tudi doma. Pa tako enostavno bi bilo vsaj knjige, izbrane v ta program, v visokih nakladah ponatisniti, avtorjem dati simbolične pa toliko bolj častne honorarje za tovrstne ponatise, in jih za nizko ceno prodati staršem mladih bralcev. Bralcem, ki bodo kmalu njihovi, upajmo da ne, nesojeni kupci.
Oktobrska izposoja knjig v Mestni knjižnici Ljubljana
1/Križ na prsih/Vida Žabot/Gyrus, 2002
2/Jadran Krt pije kapučino/Sue Townsend/Mladinska knjiga, 2002
3/Balzac in kitajska šiviljica/Dai Sijie/Učila, 2002
4/Vesolje v orehovi lupini/Stephen Hawking/Učila, 2002
5/Okrasni toni/Bernard Mac Laverty/Cankarjeva založba, 2002
6/Zvenenje v glavi/Drago Jančar/Mladinska knjiga, 2002
7/Severni sij/Philip Pullman/EPTA, 2002
8/Gluhota/Jože Hudeček/DZS, 2001
9/Sviloprejka/Nina Kokelj/Študentska založba, 2002
10/Ljubezenski pobegi/Bernhard Schlink/Cankarjeva založba, 2002
 |
