|
DIREKTORJEVE STRATEŠKE SKRBI
Seveda, gre za strateške skrbi generalnega direktorja Cankarjevega doma. Prva od njih je povezana s pripravo nove strategije CD do leta 2013.
Težava je v tem, da mora biti program CD usklajen tudi s strategijami vseh tistih kulturnih zavodov, s katerimi CD programsko sodeluje, in s strategijo mestnega kulturnega programa. Medtem ko je sedaj veljavna strategija CD javni dokument, vsi drugi kulturni zavodi svoje strategije skrivajo kot kača noge. Morda jih sploh nimajo, kot nima opredeljene kulturne strategije Mesto Ljubljana. CD lahko doseže nov kakovosten strateški načrt le, če bodo v delih, ki zadevajo program, smiselno povzete tudi strategije SF, obeh narodnih oper in baletov ter obeh glasbenih korpusov RTVS, tudi RTVS, ljubljanskih gledališč, nevladnega, zlasti plesno-gledališkega sektorja, nekaterih galerij in še koga. Zagotovo tudi ljubljanskega Festivala, ki svojo nestanovitno in vse težje berljivo strategijo vse bolj gradi na »naseljevanju« poletnega programa v Gallusovi dvorani namesto na čudovitem prizorišču v Križankah in na Gradu.
Strategija CD mora v delu, ki obravnava sodelovanje, koprodukcije ter takšno ali drugačno programsko povezovanje, razpreti temeljna izhodišča tega sodelovanja vsaj za prihodnjih pet let. Hkrati pa mora natančno opredeliti tudi vsebinske smernice za program, ki ga načrtuje in izvaja CD sam. Toda tudi ta del se mora skladati s programom, ki bo potekal v Ljubljani, pa tudi po vsej Sloveniji. S tem imam v mislih predvsem spoznanje, da naj v CD ne bi načrtovali vsebin ali vsaj glavnih potez, ki so jih že začrtali drugi izvajalci kulture. Za CD je zato zelo pomembno, kakšna bo strategija prihodnje leto obnovljenega kina Šiška ali pa Stare elektrarne, ki vztrajno in uspešno išče svojo programsko naravnanost. Nič manj ni pomembno, kako se bo v Ljubljani končno izoblikovala podoba gledaliških in sorodnih festivalov.
Druga direktorjeva strateška skrb je obnova operno-baletne zgradbe. Nova strategija CD je namreč odvisna od tega, koliko bo ljubljanska operno-baletna hiša navzoča v programu CD do leta 2013. Eno je strategija operno-baletnega dela programa CD, če bo zgradba obnovljena do konca leta 2008, kot je obljubljeno. Nekaj povsem drugega pa je, če bo obnova trajala do leta 2011. Sedanja investicijska dejavnost je namreč tako počasna in nedoločena, da lahko obnova traja mnogo dlje, kot obljublja operno-baletni direktor. Iz tega sledi, da je jasna beseda o koncu gradnje operno-baletne hiše pomembna tudi za prihodnjo programsko usmeritev CD. Zelo kruto ta ocena zveni tudi tako: ali bomo na odru Linhartove dvorane vsako leto solidarno uprizarjali tudi baletne predstave iz rednega repertoarja SNG ali pa bodo razpoložljivi termini v njej na voljo tudi produkcijam nevladnih organizacij?
V tretji sklop strateških skrbi uvrščam razvoj obiskovalcev kulturno-umetniških prireditev. Na simfoničnih koncertih, zlasti še sodobne glasbe, in na likovnih razstavah je manj mlajših obiskovalcev kot nekoč, zato je nekoliko slabša tudi podoba splošne obiskanosti. Vsi, ki načrtujejo kulturno vzgojo: šole, obe ministrstvi, kulturni zavodi in različna društva, bi se glede te ugotovitve morali resneje zamisliti – kot se!
V obeh simfoničnih orkestrih, obeh operah in baletih bi že nekaj časa morala utripati rdeča luč, tako kot je to v Cankarjevem domu, ki pospešeno izvaja kulturnovzgojne prireditve za mlade. Kup strateških skrbi je naprej vezan na lasten program CD, če preostali program pogojno poimenujemo koprodukcijski. Za te se ni bati, ker jih bo programski tim CD zagotovo uspešno rešil. V mislih imam predvsem nekatere programske spremembe, pa tudi novosti, ki jih bomo vnesli v sicer precej dobro in čvrsto zasidrano programsko shemo. Ključni strateški vprašanji Ljubljane in republike sta tudi, kakšen gledališki festival in kakšen festival sodobne glasbe zares potrebujejo gledališčniki, glasbeniki in obiskovalci. Sedanja festivalska razdrobljenost, nezadostna programska domiselnost in vsesplošna materialna beda sedanjih festivalov postajajo vroče teme aktualne kulturne politike.
Na omenjenem kupu strateških skrbi so nedvomno tudi vloga CD v času, ko bo (če bo) Ljubljana kulturna prestolnica Evrope, nadaljevanje prostorske in tehnološke prenove CD, doseganje večjega finančnega učinka hiše kot celote na trgu, ustvarjanje večjega zanimanja pokroviteljev in darovalcev za program Cankarjevega doma, pridobivanje čim večjega števila mednarodnih kongresov in – nikakor ne zadnja, ampak direktorjeva prva notranja strateška skrb – kako nenehno motivirati zaposlene in jih ustrezno nagrajevati.
 |
