|
VARNOST KOT LIFESTYLE
Kaj se je ob koncu novembra zgodilo v Nigeriji, veste: ko je neki lokalni časopis namignil, da bi se prerok Mohamed takoj poročil s kako izmed bejb, ki tekmujejo za Miss sveta, so užaljeni in jezni muslimani naskočili kristjane. Med nemiri je umrlo skoraj 200 ljudi. Goreli so avtomobili. In gorele so cerkve. Zavladala je taka panika, da so se ljudje zatekali v vojaške baze in na policijske postaje. Tekmovanje za Miss sveta naj bi se sicer odvrtelo v južni, bolj "krščanski" Nigeriji, toda potem so ga raje prestavili v bolj "krščansko" Britanijo. Za vsak primer – da mala verska vojna ne bi povsem iztirila. Malih in velikih verskih vojn je danes vse polno. Verski fundamentalizem pa itak postaja lifestyle. Ne le v arabskih in islamskih deželah, se razume, ampak tudi na zahodu, recimo v Ameriki: krščanska desnica – alias "moralna večina" – širi krila in podžiga "vojno proti terorju", bog ostaja tako v Prisegi kot na dolarju, v Chicagu pa je 19-letni gej umoril žensko, ki ga je nagovarjala, da naj "spremeni" svojo spolno orientacijo, češ da je to, kar počne, proti božjim postavam. Vera torej postaja ključ do 21. stoletja: ljudje se najprej versko opredelijo, šele potem se opredelijo v vseh ostalih smislih. Človek najprej pove, kateri cerkvi pripada, šele potem se predstavi. Identiteta, ki ne vključuje veroizpovedi, ni identiteta. Človek najprej veruje, šele potem misli – najprej veruje, šele potem je. Verska opredelitev je za njegovo identiteto pomembnejša od ostalih opredelitev, recimo od njegovega razumevanja svobode, ustave, pravne države in temeljnih človekovih pravic. Kaj to pomeni? Točno, frajgajstovstvo jemlje vrag. Zakaj? Oh, zato, ker ima na lepem vse prednost pred svobodo. Saj veste, varnost ima prednost pred svobodo. Za razliko od 20. stoletja, ko je imela svoboda prednost pred vsem drugim: II. svetovna vojna, dekolonizacija Afrike, rušenje berlinskega zidu in spodkovanje apartheida v Južni Afriki so potekali pod pokroviteljstvom svobode.
Zdaj vsi svetovni procesi – vključno z globalizacijo – potekajo pod pokroviteljstvom varnosti, ki je večji hit kot v času hladne vojne, ko sta obstajala dva svetova. "Vojna proti terorju" je karikatura hladne vojne – karikatura teh "dveh svetov" (komunizem vs. kapitalizem) pa je novi model varnosti, bolje rečeno, nova doktrina varnosti. Toda ironično, ob tej karikaturi ne gre nikomur na smeh. Prej narobe – ta karikatura je morasta, srhljiva. Če hočete namreč videti svet, ki je do zadnje pore indoktriniran z varnostjo, zadošča, da se ozrete na Bližnji vzhod, specifično, v Izrael, ki ga trgajo bombni atentati palestinskih samomorilcev in represalije izraelske vojske. Še več, Izrael je rezime sodobnega sveta ... ee, novega svetovnega reda: tu se prepletajo vsi ključni elementi – okupacija, boj za svobodo, terorizem, verska vojna, obsedenost z varnostjo. In kam je to pripeljalo? Do popolne segregacije: Izrael je vse glavne ceste reformuliral tako, da se lahko po njih furajo le Judje. Palestinci imajo svoje ceste. Apartheid? Ne, vam bodo rekli – varnost. Palestinska naselja so spremenili v otoke, odrezane od sveta – in predvsem odrezane od judovske populacije. Sporočilo je jasno: dokler bodo med nami Palestinci, ne bomo varni! Hja, logika "dveh svetov": varnost ima prednost pred svobodo, militarizacija ima prednost pred diplomacijo, obsedno stanje ima prednost pred demokracijo. Po veliki osvoboditvi sveta v 20. stoletju nas torej čaka cona somraka – apartheid v imenu varnosti. Getoizacija v imenu varnosti. Hej, zakaj pa ne – genocid v imenu varnosti. Demoni 20. stoletja postajajo obrazi "novega humanizma". In da bi bila situacija še hujša, se v Izraelu vse bolj krepi ekstremna desnica, pandan ameriške krščanske desnice, ki ima za Palestince poseben scenarij ... ee, "končno rešitev" – nasilno izselitev vseh Palestincev. Kam? Ne v kake lagerje, ampak v Jordanijo, Libanon, Sirijo in Egipt. Okej, zdaj pa si predstavljajte, da se to res zgodi. Si predstavljate? Kul, živimo v vse bolj norem svetu, zato si takih reči ni težko predstavljati. Le še podvprašanje: v čem bi se ta slika razlikovala od one famozne slike izpred nekaj let, hja, od slike, na kateri smo videli, kako Albanci bežijo s Kosova? V ničemer. Ni kaj, če bi Slobodan Milošević preživel, če bi potemtakem še nekaj let vzdržal na oblasti, bi se lahko zdaj lepo vključil v "vojno proti terorju" in logiko "dveh svetov".
 |
