|
PROIZVOD, PROMOCIJA, PROSTOR, PA PO KOK JE
Če ste slučajno kdaj pomislili na to, da bi študirali ekonomijo ali pa ste to celo storili, potem veste, da vas že v eni prvih učnih ur seznanijo s t. i. štirimi P-ji, ki pomembno opredeljujejo konkurenčnost posameznega proizvoda. To so proizvod, promocija, prostor in cena (product, price, promotion, place). Če te osnovne parametre apliciramo na knjige, potem hitro najdemo razlog, zakaj naš založniški trg funkcionira tako, da je, kot pravijo sami, tik pred popolnim kolapsom. Promocijo knjig, ki je v našem prostoru večinoma omejena na recenzije (samo enciklopedični in res veliki beletristični naslovi si lahko privoščijo še nekaj plačanih oglasov), je v eni letošnjih številk Marketing Magazina lepo opisal Zdravko Duša, ki je opozoril tudi na to, da bi založniki, glede na to, da so njihova glavna dejavnost tiskovine, res lahko imeli podobno brezplačno revijo, kot je Premiera. Kako inteligentno so se stvari pri knjigah kot proizvodu, njihovem prodajnem prostoru in njihovi ceni lotili naši sosedje, pa naj ponazori naslednji primer.
Če ste ljubitelji knjig in če vam hrvaščina ne dela preglavic, potem vas je pot zaradi njihove cenovne ugodnosti gotovo že zanesla do zagrebških ali kakih drugih knjigarn. Tokrat pa pojdimo še korak dlje. Ko prestopite slovensko-hrvaško mejo in po avtocesti pridrvite v predmestje Zagreba, boste na levi opazili nov nakupovalni center z angleško zvenečim imenom King's Cross, ki so ga odprli pred dobrim mesecem. Vzemite si nekaj časa zanj in si še prav posebej oglejte njegovo osrednjo trgovino Hipercoop. Ko na levem vhodu zavijete vanjo, se zaletite v … knjige. Ja, koncept te trgovine je tak, da ti takoj pri vhodu, na prvi mah, na prvi dih ponudijo knjige. Šele zadaj za njimi se nahajajo drugi izdelki popularne kulture, kot so glasbene zgoščenke, videokasete in DVD-ji. Filozofija za tem konceptom je jasna: trgovec, ki ti na najboljši lokaciji nudi knjige, že ne more biti agresiven, pohlepen in drag, temveč je najbrž simpatičen, kulturen in tudi cenovno konkurenčen. Vendar se ta koncept ne bi mogel razviti, če se ne bi temu prilagodili tudi hrvaški trgovci in hrvaško založništvo. In sicer v dveh pogledih, psihološkem in ekonomskem.
Kot prvo so Hrvati vzeli "zdravo za gotovo", da so knjige (tudi) tržno blago in da so hočeš nočeš v precej ozirih podobne drugim izdelkom, ki se prodajajo po trgovinah. Ko se knjiga namreč pojavi v t. i. hipermarketu (place) in to ne v specializirani trgovini, ki je namenjena zgolj prodaji knjig, torej knjigarni, temveč v trgovini, kjer lahko dobite vse od vijaka do padala, potem knjiga pade s piedestala božanskega, z nje pa pade še zadnja zavesa nekakšnega nadproizvoda, ki pooseblja kulturo, civilizacijo itn. Ko se knjiga pojavi zraven kuhinjske posode, postane povsem običajno tržno blago, ki pa v sebi, tako kot DVD z dobrim filmom ali zgoščenka s klasično glasbo, še zmeraj nosi simbolno in vsebinsko vrednost, ki je ponev za palačinke ne bo nikoli imela. Da pa pride do tega, morata biti za stvar oba, tako trgovec, ki je knjigo pripravljen prepoznati tudi za tak proizvod in ga umestiti v svojo dosedanjo ponudbo, in tudi založnik, da je knjigo pripravljen postaviti med vse ostale proizvode v trgovino, ki za sedaj predstavlja končno točko razvoja nakupovalne logike. Nakupovalni centri vznikajo eden za drugim, prebivalstvo se seli vanje in prav nobenega smisla nima, da se založniki držijo ob strani.
Kot drugo pa so se hrvaški založniki glede na novo prodajno mesto knjig temu prilagodili tudi ekonomsko (product, price). Tako imate na voljo police knjig, ki stanejo okoli 30 kun (nekje tisoč tolarjev), pa potem kar nekaj tistih, ki stanejo med 40 in 60 kun (torej do nekje dva tisoč tolarjev), in potem spet kopico tistih, ki stanejo med 70 in 100 kun (torej do nekje tri tisoč tolarjev). Vse to so cene, o katerih lahko v Sloveniji samo sanjamo.
Ko imate kot kupec na sodobnem prodajnem mestu na voljo tudi cenovno tako privlačen izbor, vse skupaj v zvezi s knjigami postane precej bolj preprosto. Zato je veliko možnosti, da se bo v nakupovalni košarici znašla tudi – knjiga.
TOP 10 KNJIG 2002
1. Jorge Luis Borges
ZBIRKA 1-10; Cankarjeva založba
Knjižna zbirka leta, pisatelj stoletja. Borges v desetih knjigah je definitivni zmagovalec letošnje beletristične sezone.
2. Michael Cunningham
URE; Založba Algoritam
Modernizem se tu spogleduje s postmodernizmom, vse skupaj pa je zavito v čustveni preplet zgodb treh oseb v treh časovnih obdobjih.
3. Carlos Fuentes
DIANA ALI SAMOTNA BOGINJA LOVA; Založba Orbis
Ali kako ljubijo Mehičani. Evforični avtobiografski zapis pisateljevega nekajmesečnega strastnega razmerja s fatalko.
4. Raymond Carver
KOLESA, MIŠICE, CIGARETE; Založba Goga
Klasik ameriške kratke zgodbe ali kako iz cigaretnega ogorka narediti zgodbo, ki presune in zadane za zmeraj.
5. Nikos Kazantzakis
ČAR GRŠKE POKRAJINE; Cankarjeva založba
Grčija v tem potopisu zazveni drugače, Kazanzaskis nas vrne tisoče let nazaj, njegov poetski jezik pa nas vodi naprej.
6. Marcel Štefančič, jr.
DRŽAVLJAN KANE; Založba Umco
7. Janez Suhadolc
NIČ NE BOM REKEL, TIHO PA TUDI NE BOM; Mondena
8. Pavle Rak
ZLATI PTIČ NA KOBRINI GLAVI; Cankarjeva založba
9. Bernhard Schlink
LJUBEZENSKI POBEGI; Cankarjeva založba
10. Julian Barnes
LJUBEZEN ETC.; Mladinska knjiga
 |
