|
BOOKCROSSING
Bookcrossing« je pojem, ki je v Concise Oxford English Dictionary od avgusta 2004 definiran (seveda v angleščini, šepavi prevod je intelektualna lastnina avtorice tega pisanja) takole: »Puščanje knjig na javnih mestih, da bi jih pobrali in prebrali drugi, ki potem storijo enako.« Mislim, da bo stvar postala moj hobi.
Za vse je kriv prijatelj, ki mi je nekega nedolžnega sončnega dne podaril knjigo. Nič nenavadnega. Čisto majčkeno manj navadno je, da sta prijatelj in knjiga pravkar prispela iz San Francisca. Že skoraj zanimivo pa, da knjige ni kupil, ampak jo je našel. Na klopci v parku. Kjer ni ležala zapuščena ali pozabljena ampak – nastavljena. Na to opozarja v nebo vpijoč rumeni listek na njenih platnicah, ki pravi: »Sem zastonj! Nisem izgubljena! Prosim, poberi me, me preberi in mi pomagaj nadaljevati potovanje!« Več pa izveš na spletni strani www.bookcrossing.com …
Bookcrossing je svetovna združba knjigoljubcev, ki je pred nekaj minutami, ko sem nazadnje preverila, štela 584.506 registriranih članov, odgovorna pa je za brezplačno distribucijo 4.181.675 knjig. Ideja je enostavna: če imate kakšno knjigo, ki ste se ji iz kakršnegakoli razloga pripravljeni odreči, jo pustite nekje, kjer jo lahko odkrije naključni branja željni. (To sicer ni absolutno nujno, lahko jo tudi komu podarite, temu se reče »nadzorovani bookcrossing« – ampak kot vse »nadzorovano« je po mojem mnenju to manj zabavno kot vstop v skrivnostno igro naključij …) Ker pa ste firbec in vas zanima, kdo bo knjigo našel, jo prej registrirate na bookcrossing spletni strani. Tako prejmete identifikacijsko številko, ki jo v knjigo vpišete skupaj z milo prošnjo najditelju, naj srečni dogodek posvojitve knjige prijavi. Ko se bo to zgodilo, boste obveščeni.
Stvar bookcrossing higienskega minimuma je le, da sleherni najditelj v poseben dnevnik, ki se vodi za vsako knjigo, vpiše, kdaj, kje in kako jo je našel ter kdaj in kam jo je oddal. A ker s(m)o knjigožeri ponavadi nagnjeni k vsakovrstnemu, še posebej pa pisnemu besedovanju, je bookcrossing prava mala subkultura, brbotajoči poligon izmenjave mnenj o prebranem.
Bookcrossing je popolnoma zastonj (no ja, razen za tiste dobre duše, ki svoje knjige altruistično donirajo svetu – pa še ti so menda poplačani z neprecenljivo zalogo dobre karme). Seveda pa to ni šport za knjižne posesivce, hrčke, ki knjige še raje kot berejo kopičijo na policah, da se domači prah lahko naužije dobre družbe in izobraževanja. Seveda imamo vsi mnogo knjig, ki se jim ne bi odrekli za nobeno ceno. Sama si recimo raje ne predstavljam, da bi morala v bookcrossing dvesto let stara kuharica moje babice – pa čeprav, khm, ne znam po njenih navodilih skuhati čisto nič. A koliko knjig, ki se drenjajo na naših policah, nameravamo prebrati še enkrat (če smo jih sploh že kdaj)?
Bookcrossing je razširjen po vsem svetu. Najbolj v ZDA, kjer na najditelje trenutno čaka 14.797 knjig. V Evropi so najbolj pridni Nemci s 7.229 knjigami. Pri naših mejakih Avstrijcih je na voljo 683 knjig, v Italiji 488, na Hrvaškem enajst in na Madžarskem tri. Še celo v Iraku in Afganistanu se v zadnjem mesecu niso zgolj pobijali in ugrabljali talcev, ampak so nastavljali tudi knjige (Irak 21, Afganistan 2). Po mednarodnih vodah trenutno pluje štirinajst bookcrossing knjig. V Sloveniji pa – ni nobene. Če mene vprašate, lahko ta podatek pomeni samo eno …
Čas je za temeljito bookcrossing (r)evolucijo!
 |
