|
KAJ POČNEJO FILMSKE ZVEZDE, KO SE POSTARAJO?
Primer št. 1: ko se filmske zvezde postarajo, se v glavnem držijo tega, kar imajo – to, kar je tu, ima v njihovih očeh prednost pred tem, česar ni. Vzemite Melanie Griffith: Antonia Banderasa se drži tako agonično kot klop. Kot učijo tabloidi, je tako patološko posesivna in tako agresivno ljubosumna, da je stalno na robu živčnega zloma, histerije, samomora in overdosea. Antonio se je zdaj menda celo odselil, da bi jo spravil k pameti – da bi jo skuliral. Stara je 45 let, toda za njo je dolga, mučna kariera. Že Alfred Hitchcock ji je nosil čudne igrače, recimo miniaturne krste, ko je osvajal njeno mater, igralko Tippi Hedren (Marnie, Ptiči). S svojim otroškim glaskom in muckasto naivnostjo je utelesila lik zabite blondinke, ton njenim vlogam pa so dale že Nočne poteze (1975), v katerih je igrala promiskuitetno najstnico. Ker je bila h'woodski otrok, se je spodobilo, da v filmu Joyride (1977) nastopi v družbi drugih h'woodskih otrok (Desi Arnaz, jr., Robert Carradine, Anne Lockhart), medtem ko so ji v Rjovenju (1981) delali družbo mama Tippi, očim Noel Marshall, polbratje, polsestre in družinski levi, ki so ji spraskali obraz. Potem si je vzela daljši čas za premislek. Ko je nehala razmišljati, ko se je snela z mamil, ko jo je Hollywood nehal ignorirati in ko si je opomogla od prometne nesreče na Sunset Boulevardu (1980), je leta 1984 postala striptizeta v New Yorku – mestu strahu in pornozvezda v Striptizu smrti, takoj zatem pa se v seriji filmov prelevila v zabito blondinko, zelo opazno v Delovnem dekletu (1988), ki ji je vrglo celo nominacijo za oskarja, Burnem ponedeljku (1988), Milagru (1988) in Ognjemetu ničevosti (1990). Kmalu se je zazdelo, da sploh ne igra.
Primer št. 2: ko se filmske zvezde postarajo, se pomladijo. Hočem reči, filmske zvezde se ne starajo več. Zadnjič sem videl Joan Collins – izgleda tako, kot da jih šteje 25. V resnici bo drugo leto dopolnila 70 let! Cona somraka. Indeed! Michael Jackson ni še nič! Joan, ljudje, Joan! Joan of Arc se je rodila starejša od nje. Kot se spomnite, je imela Joan enega izmed najbolj spektakularnih comebackov v zgodovini popkulture: z vlogo nadnaravno popularne Alexis Carrington Colby, ledene, ostre, jedke, fatalne, spletkarske, brezobzirne mrhe v TV- seriji Dinastija (1981–89) je uspešno kompenzirala vse svoje prejšnje neuspehe in padce. Nikoli ni letela prav visoko, prej narobe, v sedemdesetih se je že poslavljala od kariere, saj je kot mnoge odslužene starlete postala komercialni rekvizit cenenih grozljivk, čeprav je v dveh softcore filmih, Žrebcu (1978) in Mrhi (1979), že najavljala comeback. A prav lahko bi bil to tudi njen The End. Od začetka petdesetih je nastopila v mnogih filmih, se trudila, a dobivala le drugorazredni material, razen v Deželi faraonov (1955), v katerem je bila sicer popolna mrha, faraonova pohlepna žena, a je pozabila, da faraona vedno pokopljejo skupaj z ženo. Živo. Kot bi hotel kdo iz nje briti norca, huh. A poglejte jo zdaj – njene preteklosti še ni konec. Ni kaj, naslov njene pikantne avtobiografije, Past Imperfect (1978), je bil pred svojim časom.
Primer št. 3: ko se filmske zvezde postarajo, so se voljne ukvarjati celo z umetnostjo. Kot recimo Farrah Fawcett: že leta 1997 je – okej, iz obupa – pozirala za revijo Playboy in nastopila v pay-per-view showu All of Me, toda kot fina, delikatna, arty skulptura, odtisnjena na platno. Money shot! Zdaj svoje umetnine, svoje "projekte" – bolj ali manj skulpture, "dekonstrukcije" njene lastne slave – razstavlja v losangeleškem Muzeju umetnosti. Kdo je Farrah Fawcett, veste: eks seks bomba, v kateri se pretaka ena osmina indijanske krvi (Choctaw). Čudoviti levji lasje, čudovite oči, čudoviti zobje in čudovit obraz so jo v enciklopedijo sveta vpisali pod geslo Dekle z naslovnic. Nastopila je že v stotih TV-reklamah in na ducatu naslovnic, preden so jo leta 1970 dvakrat aretirali, ker je kradla v trgovini. A kdor je igral v filmu Myra Breckinridge (1970), je bil lahko srečen, da so ga sploh pustili pri življenju. Rehabilitirala jo je šele TV-serija Čarlijevi angelčki (1976–77), filmi pa so kljub temu ostali redki. Običajno ji je bil za petami fan, zalezovalec, morilec, robot ali pa posiljevalec. Uživala je v imidžu mučene lepotice in v sedemdesetih zakrivila spolno prebujenje mnogih moških, ki pa so potem na njeno veliko žalost mutirali, zrasli in jo prerasli, tako da se je bila prisiljena vrniti k poklicu, za katerega se je šolala – ob koncu šestdesetih je namreč študirala umetnost.
Primer št. 4: ko se filmske zvezde postarajo, postanejo Winona Ryder. Gotovo ste se že spraševali, kaj naj počne uboga, mala, izgubljena, ponižana, kaznovana, križana Winona Ryder, ki pri enaintridesetih izgleda kot artistična inštalacija Melanie Griffith, Joan Collins in Farrah Fawcett? Ja, podobno kot Melanie se je rodila v filmih (debitirala je že pri petnajstih), podobno kot Joan se ne stara (še vedno izgleda kot pri petnajstih) in podobno kot Farrah so jo zasačili pri kraji (arestu se je, kot veste, te dni izognila). Kaj naj torej počne? Na meniju ima tri opcije: lahko igra žrtev Hollywooda in zgodnje slave, lahko se še naprej ne stara, lahko pa se prelevi v body-artistično "dekonstrukcijo" svoje slave. Kar bi bil money shot. Predvsem za pedofile, se razume.
 |
