|
HIP HOP
Ko gre za hip hop sceno, pogosto slišimo, da v Sloveniji zamujamo nekaj let. Ali res? Poglejmo na hitro, kako je potekalo sprejetje drugih glasbenih zvrsti. Pripadniki zlate generacije pri punku niso nič zamujali. To zapriseženo trdijo, mi jim verjamemo. Tudi zgodnje oblike elektronike so med kreativci, denimo pri skupinah Laibach in Borghesia, hitro našle vestne skrbnike. Od tu je v slovenski alternativi nastala ustvarjalna linija, ki je zelo odzivno absorbirala novosti na tem področju. Metala je itak vsepovsod polna vsaka vasica, mogoče samo v Afriki in Aziji ne. V Sloveniji mu ni nikoli šlo slabo. R’n’r bombardiranje s konca osemdesetih in začetka devetdesetih, ki je na področju ex-Yu z Majkami, Partibrejkersi, Messerschmitti in Spoonsi potekalo vzporedno z zagonom grungea na severozahodu ZDA, je dobilo odgovor v Sloveniji kakih tri leta pozneje. Status svetovne, druge godbe in njej »sorodnega« jazza nikoli ni bil slab. Kaj pa hip hop? Hip hop gre trenutno skozi obdobje poudarjene komercializacije. Prisoten je v oglaševanju, v rednem programu komercialnih postaj, rapersko skejterski imidž je stalnica že lep čas, hip hop izvajalci so v časopisih, in ne navsezadnje hip hop je bil uporabljen v politične namene pri kampanji Vike P. Veliki, sila zabavni festival Hip hop summit, ki se je zgodil lanskega decembra v Triglavu za Bežigradom, je z odzivnostjo občinstva pokazal, da mladina trenutno živi hip hop, da je ta glasba njihovo izrazno sredstvo. Edino prav, kajti sporočilna vrednost hip hopa je v izhodišču neprimerno večja od izpraznjene pop forme, ki jo mladini nudijo televizijski mutant projekti, ki zagovarjajo zvezdništvo sredi trgovskih centrov. In čeprav hip hop v Sloveniji šele zdaj dosega raven medijske prisotnosti, ki jo je imel denimo pri sosedih Hrvatih kakšno leto nazaj s prebojem skupin, kot so Tram 11, Bolesna braća in TBF, ne moremo reči, da so kreativne sile v odzivnosti na hip hop zaspale. So samo luknje v razvoju, premori. Ali En je zelo zgodaj predstavil hip hop utrip ljubljanskih ulic, v oporo so mu bili podobno misleči muzkonterji iz Heavy Less Wanted. In ne pozabimo na komercializacijo hip hop zvoka še pred njegovim ustoličenjem v undergroundu, na kratkoročno priljubljenost Pasjega kartela. Smučarji so šli bolj na mrzlo, Ali En pa je tako močno vzljubil »vej ov lajf«, da je pozabil na glasbo. Čeprav je kolektiv Radyoyo nenehno agitiral in vzpodbujal z različnimi projekti, med drugimi tudi kompilacijo 5 minut slave, na kateri so se predstavili med drugimi sedanji Murat & Jose, je dolgo trajalo, da se je pojavil novi fant, ki bi prevzel mesto, ki ga je pustil možakar, ki se takrat ni več imenoval Ali En. Klemen Klemen je bil čudežni poba, mladenič, ki je iz Trnovega naredil samostojno občino in je z duhovitostjo in spremljajočim jointom in prirojeno nonšalanco nehote postal slovenski odgovor na Eminema. Veliko dežja je padlo, odkar je izšel Trnow stajl, a drugega albuma še ni. Vrzel sta disciplinirano, šolsko izkoristila Murat in Jose, ki sedaj z vseh valov prijetno pridigata o strpnosti in ljubezni. Kdo bo naslednji na vrhu? 6 Pack Čukur, Kosta, Kocka, DBM, Terapija, Plan B? Ali neodkriti talent? Vse je možno v hip hopu.
 |
