|
VIRUS JE KUL!
Po malem smo že gledali na uro in se začudeno spraševali: ali Slepote ne bo v naša kina? Hej, podpisal jo je famozni Fernando Meirelles, avtor kultnega Božjega mesta in prestižnega Zvestega vrtnarja. In hej, posnel jo po svetovnem bestsellerju Joséja Saramaga, portugalskega nobelovca. Drži, Slepote ni bilo na spregled. Ali bolje rečeno, krepko je že zamujala, navsezadnje, štartala je na lanskem festivalu v Cannesu. In ko smo že ravno mislili, da bo pri nas odletela direktno na DVD, se je prikazala – in to v absolutno pravem času: v času prašičje gripe ... ee, nove gripe. V času, ko je skrivnostni virus zagrozil s pandemijo in obenem tako prestrašil svet, da so mnogi že videli konec sveta in novo inkarnacijo apokalipse. Zakaj je Slepota prišla v pravem času? Ker v njej civilizacijo – neki anonimni metropolis – udari virus, ki ljudem jemlje vid, tako da vsi skupaj kolektivno oslepijo. Virus je pandemičen. Za kakšen virus gre? Kdo ga je ustvaril? Nimajo pojma. Pokušajo to ugotoviti? Kako – saj so slepi, ne? Oblasti vse slepe zbašejo v koncentracijsko taborišče, s čimer dajo nov pomen izrazu »katastrofa ljudi zbliža«. Ergo: virusi so kul! Ker nas bodo zbližali. Konec odtujenosti. Konec nesolidarnosti. Konec neoliberalizma. Konec tekmovanja. Konec ekstremnega kapitalizma. Konec menedžerskih odkupov. Konec milijonskih nagrad. Konec asocialne države. Konec razredne polarizacije. In konec privatizacijske divjine. Slepota svari: ne privatizirajte zdravstvenega sistema, ker ga boste še prekleto potrebovali!
Slepoto bi lahko vrteli na double-billu s sci-fijem Jaz, legenda, v katerem v New Yorku leta 2012 ni več žive duše. Kaj se je zgodilo, veste: tri leta prej je nemočno populacijo okužil fatalni virus, srhljiva mutacija »čudežnega« zdravila proti raku, ki je New York – oh, in verjetno tudi Ameriko – prelevil v Ground Zero. Virus je spet kul: Will Smith, ki je nanj očitno imun (tako kot Julianne Moore v Slepoti), ostane sam na svetu. Mar ni to fantazija vseh nas? Da bi ostali sami, da nam ne bi več nihče težil, da bi bilo vse naše. Antiutopija, ki jo izrisuje ta film, posnet po klasiki Richarda Mathesona, je dejansko popolna utopija. Zaspiš – in ko odpreš oči, vsi izginejo. Regresivna fantazija, no – infantilna, otročja. To si ponavadi želijo otroci. In svet, v katerega se zbudi Will Smith, je res otroški: nikjer ni več nikogar, ima psa, okrog njega skakljajo gozdne in džungelske živali, ponoči pa se – pred agresivnimi, bledičnimi, depiliranimi bavbavi, alergičnimi na svetlobo – skrije pod deko. Ni kaj, virus je res kul: ko udari virus, smo spet vsi otroci.
Iskreno rečeno, filma Slepota in Jaz, legenda bi lahko vrteli na triple-billu s filmom Nevidno zlo – Apokalipsa, v katerem je virus ljudi spremenil v zombije. Jasno, zombiji virus pandemično prenašajo naprej. Kdo je kriv za to katastrofo? Znanost. Zakaj? Ker je z virusom okužila opice, ki so potem okužile ljudi. No, filma Slepota in Jaz, legenda pa bi lahko vrteli tudi na triple-billu s filmom 28 dni pozneje, v katerem se Cillian Murphy zbudi skoraj sam na svetu. Okej, v Londonu. In zakaj je skoraj sam? Ker je virus ljudi spremenil v zombije, ki zdaj virus prenašajo naprej. Kdo je kriv za pandemijo? Znanost. Zakaj? Ker je z virusom okužila opice, ki so potem okužile ljudi. Sporočilo obeh filmov je bilo na dlani: človek je že prišel do skrajne točke svojega razvoja, zato se zdaj razvija nazaj. Saj veste – v opico. Zombiji so neke sorte vmesna stopnja, ali bolje rečeno – manjkajoči člen med človekom in opico. Ni človek nastal iz opice, ampak je opica nastala iz človeka!
Hja, filma Slepota in Jaz, legenda bi lahko vrteli na triple-billu s katerimkoli zombijskim filmom, recimo s španskim šokerjem Snemaj! ali pa s Karanteno, njegovim h'woodskim rimejkom. Z Romerovo Nočjo živih mrtvecev – ali pa z njegovo Zoro živih mrtvecev. S Snyderjevim rimejkom Zore živih mrtvecev – ali pa z Romerovimi nadaljevanji Zore živih mrtvecev. Z Dnevom živih mrtvecev, Deželo živih mrtvecev ali Dnevnikom živih mrtvecev. Zgodba je vedno ista: virus ljudi spremeni v divje, požrešne, frenetične zombije, toda odrešilnega zdravila ni na spregled. Kar pa ni čudno: vsi namreč ves čas panično bežijo! Reši se, kdor se more! Zombiji prihajajo! In zombiji so res povsod. Kdo bi ob tem mislil na iskanje zdravila? Virus je definitivno kul: deluje pač evolucijsko. Človeka spreminja v zombija. In zombija bo spremenil v opico. Le priložnost mu moramo dati. Brez panike, virus je na naši strani. Ne pozabite, s čim uničijo pošastne marsovske tripode, ki v Vojni svetov ogrozijo obstoj človeštva: z jebenimi virusi!
 |
