|
MANIFEST ZA NOVO SLOVENSKO KINEMATOGRAFIJO
Pred kratkim sem pisal o tem, kako je po petnajstih letih naš Filmski sklad spet na začetku in kako je čas za korenitejše spremembe, ne pa zgolj za novega direktorja, ki, četudi morda sposoben, znotraj obstoječega sistema in z zapleteno preteklostjo, ki ima v sedanjosti mnogo okostnjakov v omarah, le s težavo kaj bistvenega spremeni. Sedanja popolna zmešnjava na Filmskem skladu, od katere so dvignili roke že skoraj vsi, razen tistih, ki se potegujejo za državni filmski denar, je morda pravi čas za temeljit razmislek o bližnji prihodnosti nacionalne kinematografije v okviru »Osrednje filmske institucije« (OFI), ki ne bi bil več Filmski sklad.
IZHODIŠČE
Državna filmska sredstva so namenjena uresničevanju javnega interesa na področju slovenske kinematografije, kar pomeni zagotavljanje tekoče in kakovostne filmske produkcije za različne segmente slovenskih gledalcev ter njenega celostnega in raznovrstnega prikazovanja, od festivalov prek klasičnih kinematografov in video nosilcev za domačo uporabo do televizije, spleta in drugih medijev. Da bi se to doseglo, je treba narediti naslednje:
MANIFEST
1. OFI mora biti združena na enem mestu, najbolje v studiu Viba. Njen direktor mora imeti tehnični, kreativni in marketinški menedžment ter mandat, v katerem nadzorni svet skrbi zgolj za formalno ustreznost poslovanja. Skladno z glavnimi smernicami aktivne programske vsebinske politike, to je število filmov na leto, ustrezna zastopanost vseh vrst filmov (kratki, dokumentarni, celovečerni igrani, mladinski, debitantski itn.), skrb za zgodovinski korpus slovenskih filmov, skrb za podmladek, skrb za filmsko vzgojo, filmsko literaturo, razvoj raznovrstnih filmskih kadrov itn., ima vodstvo popolne kompetence za čas svojega mandata, izpolnjevanje obveznosti pa se preverja vsako leto.
2. Okrepiti se mora podjetniški sektor, ki je eden ključnih nosilcev filmske produkcije. Sedanji način kandidiranja za projekte s strani papirnatih podjetij, ki nimajo nobenega tekočega poslovanja, se mora nehati. Filmsko produkcijo lahko poganjajo zgolj kapitalizirana in urejena podjetja. Dve podjetji morata imeti t. i. triletno programsko financiranje po vzoru založništva, kar jima omogoča daljši razvoj projektov. Producentska produkcijska provizija se mora ukiniti, saj povzroča mnoge manipulacije in je zdaj glavni razlog kandidature za filmski denar. V povezavi s tem pa je treba narediti še naslednje:
3. Upravljavske in prodajne pravice za filme se morajo v celoti prenesti na ta podjetja, OFI ima v tem smislu samo povezovalno in promocijsko funkcijo za vse slovenske filme, ne glede na vir njihovega financiranja. Sedanji način državnega financiranja v obliki nekakšne investicije se mora nehati, denarna sredstva se morajo preleviti v klasično subvencijo, OFI pa mora v vsakem z več kot denimo četrt milijona evrov nacionalno financiranem filmu obdržati zlato delnico, da ne more priti do popolne odtujitve/prodaje filma nekomu tretjemu brez predkupne pravice OFI.
4. Višino nacionalnega finančnega vložka v posamezen film je treba omejiti (denimo na pol milijona evrov), saj v nasprotnem primeru pride do umetnega napihovanja proračunov (sedaj že v bližini dveh milijonov evrov). Sedanjo prakso financiranja do štirih petin je treba prekiniti, saj se je izkazala za povsem neproduktivno. Skoraj noben od filmskih producentov namreč v večinsko nacionalno financiran film ne vlaga svojih sredstev.
5. OFI se mora vsaj pri treh filmskih projektih na leto aktivno povezati z nacionalno televizijo, ki je povsod po Evropi eden od ključnih elementov v nacionalni filmski produkciji. Z ustreznim dogovorom je treba k filmski produkciji v določeni meri zavezati tudi druge močne subjekte, prek katerih se distribuirajo filmske vsebine (predvajalski sektor, komercialne televizije, ponudniki širokopasovnega spletnega dostopa itn.).
6. Podjetniška davčna olajšava za vlaganja v kulturo; to je alternativni vir zasebnega denarja, ki ni odvzet administrativno, torej na silo z dodatnimi davki, temveč svobodna odločitev zasebnikov, da investirajo tudi v kulturo, morda celo v film. Ti bi se logično usmerjali v financiranje bolj komercialnih filmskih projektov, ki jih sedaj skoraj ni, in bi slovenski filmski pokrajini dali potrebno raznolikost.
Želimo vam lepe počitnice in veliko dobrih filmov!
 |
