|
IZGUBLJENI SIMBOL DANA BROWNA IN AVATAR JAMESA CAMERONA
Standardne popkulturne proizvode, kot sta knjiga in film, občinstvu ponavadi želijo prodati na enega od dveh načinov. Prvi je navezovanje na znano, torej na že videno, na že poznano, na predelavo in na reciklažo. Tako nastajajo filmska nadaljevanja, ki nam že vse tretje tisočletje krojijo filmski program ter nekatere karakterje potiskajo v nove in nove dogodivščine. Samo poglejmo tretji del Ledene dobe: v manj kot dveh tednih slovenskega predvajanja si jo je pri nas ogledalo več kot sto tisoč duš. Več kot osem tisoč na dan, kar je rekord, ki ga bo v prihodnje težko spet preseči. Družinsko občinstvo se je odzvalo, slabo vreme je pomagalo, Spar je vse skupaj podprl z eno najmočnejših filmskih promocijskih kampanj zadnjih let, in če bodo prihodnji tedni filmu še dali dolge noge, se zna ta risanka zavihteti med najbolj gledane filme v Sloveniji vseh časov. Hja, če upoštevamo še to, da v njej govorijo (tudi) slovensko, bi lahko celo rekli, da bomo dobili enega največjih slovenskih hitov vseh časov. Tudi pri knjigah je veliko tega. Vse več je knjižnih serij, kot je v zadnjih letih vampirska saga Somrak, ali pa pred njo sedemdelna fantazija o Harryju Potterju itn. A niso samo franšize tiste, ki prodajajo znano. Tudi številne nove romane znanih in kritiško priznanih pisateljev poskušajo občinstvu že vnaprej prodati z opozarjanjem na novo delo pisca, ki je prej že napisal to in to. Celo nobelovce poskušajo splasirati na to finto, da o Pulitzerjevih in drugih nagrajencih niti ne govorimo.
Drugi koncept je prodajanje skrivnosti. To pomeni, da imamo znanega ustvarjalca, ki se je že proslavil, pred premiero ali izidom pa je njegovo novo delo. Od prejšnje uspešnice je že minilo nekaj časa, dolga leta, morda celo desetletje ali več, in ker ga ni bilo toliko časa in ker so mu prej že uspeli veliki meti, bo premiera ali izid velik dogodek. Ker pa je prvoligaški ustvarjalec, projekt poteka seveda v popolni skrivnosti. Jasno je le, kdaj pride ven, drugega v zvezi z njim pa ne povejo. Ja, tudi kar nekaj tega smo videli v zadnjih letih. Spomnite se zadnjega Kubrickovega filma Široko zaprte oči, okoli katerega so se dolgo časa spletale skrivnosti, celo legende, spomnite se Harrisovega romana Hannibal (nadaljevanje Ko jagenjčki obmolknejo), ki je nastajal več kot desetletje.
Prodajanje s pomočjo skrivnosti je prisotno tudi pri novem romanu Dana Browna, avtorja Da Vincijeve šifre, in pri znanstvenofantastični filmski pustolovščini Avatar Jamesa Camerona. Prvi bo prišel na knjižne police 15. septembra, začetna naklada bo pet milijonov izvodov, na Amazonu je že kar nekaj tednov med najbolje prodajanimi knjigami, vse podrobnosti pa so še skrbno skrite. A po drugi strani tudi spretno dozirane. Najprej so pred nekaj meseci razkrili naslov romana Izgubljeni simbol (The Lost Symbol), potem so pred nekaj dnevi pokazali še naslovnico knjige. Že nekaj tednov nam vsak dan servirajo nekatere vsebinske fragmente in polinformacije, po eni strani povezane s starodavnimi simboli (seveda, saj bo glavni junak spet Robert Langdon), ki jih po drugi strani cepijo na sodobne nadzorovalne tehnologije in podobno (recimo: ste vedeli, da povprečnega Američana na razne načine fotografirajo vsaj dvajsetkrat na dan?). Ja, novi roman Dana Browna je mala šola knjigotrštva, dopisni tečaj »kurjenja« potrošnikov, ki bo eksplodiral sredi septembra.
Kaj pa Avatar, novo Cameronovo čudo, projekt, za katerega je porabil ducat let in ga bo v kino 18. decembra 2009 poslal natanko dvanajst let po Titaniku? Prepričan sem bil, da se bo, glede na to, da gre za Foxov 3-D film, napovednik pojavil pred tretjo Ledeno dobo. To se ni zgodilo. Do premiere je še manj kot pet mesecev, pa uradno ni iz filma dostopna še niti ena fotografija, da o kakem konkretnem filmskem napovedniku niti ne govorimo. Pixar je že pred meseci lansiral kratko animacijo za tretji Svet igrač, ki ga bo predstavil šele čez eno leto, Cameron pa molči in igra na svoj imidž in na »buzz«, ki ga dviga s tem, ko Spielberg in Peter Jackson govorita, kako sta očarana nad njegovimi novimi kamerami, s katerimi že snemata vsak svojega Tintina. Med nedavnim sejmom filmske tehnike v Amsterdamu je izbrano, seveda tehnološko zašpičeno občinstvo videlo kakih dvajset minut različnih delov Avatarja, avanture o skupini ljudi, ki se na tujem planetu spustijo v spopad s tamkajšnjimi prebivalci. Komentarji: to bo velika reč, film nekje med Gospodarjem prstanov in Vojno zvezd. Bomo videli.
Nekateri mislijo, da bo novi Brownov Robert Langdon flop, saj so se tovrstna prevelika pričakovanja in napenjanje skrivnosti zmeraj izkazali za neupravičene. Spet drugi zaupajo Cameronovem vizionarstvu in se bojijo poznejše tridimenzionalne filmske prihodnosti, ki naj bi jo Cameron pač že maksimalno konzumiral, s čimer naj bi na področju filmov s tovrstnimi posebnimi učinki za nekaj let zavladal vakuum in déjà vu. Naj bo tako ali drugače, Premiera bo zraven tako pri enem kot pri drugem, če se bo le dalo, prva in ekskluzivna. Ostanite z nami!
 |
