|
BRÜNO MA VAS RAD!
Gotovo se zavedate, da obstaja Brüno. Verjetno ste ga že videli. Če ga še niste, potem si ga vsekakor poglejte, kajti to bo lepa priložnost, da vprašate: kje so slovenski režiserji? Kaj počnejo? Zakaj niso sami posneli tega filma? Zakaj jih je moral spet prehiteti Sacha Baron Cohen? Prehitel jih je z Boratom – in prehitel jih je zdaj, z Brünom. In ne pozabite, Brüno, ki ga igra Baron Cohen, je Celovčan – ja, stanuje čisto blizu nas. Avstrijski gej, modni obsedenec, ki hoče uspeti v velikem svetu – in pri tem testira homofobijo, predvsem v Ameriki, pa tudi drugod, recimo v Izraelu. Brüno, ki je očitno zrasel med koroškimi Slovenci, bi lahko prišel testirat slovensko homofobijo. In ko bi enkrat prišel v Slovenijo, bi ugotovil, da je Slovenija v kontekstu homofobije tako velika, da mu ne bi bilo treba nikamor drugam, še najmanj v Ameriko ali pa v Izrael. Škoda denarja – v Sloveniji bi dobil vse.
Brez problema bi dobil lovce, zdravo moško družbo, ki je kakopak brez homoerotičnih impulzov. Brez problema bi dobil nogometne navijače, ki se objemajo, stiskajo in poljubljajo, orgazmirajo ob gledanju mladih, preznojenih fantov, ki se po golu objemajo, poljubljajo in valjajo po tleh – in ki to, da nimajo nobenih homoerotičnih impulzov, dokazujejo tako, da tepejo geje in jih zažigajo. Brez problema bi dobil politika, ki se z njim ne bi hotel srečati – če pa bi se z njim že srečal, bi prizorišče jadrno zapustil, ko bi ugotovil, da je gej. Brez problema bi prišel na veselico, na kateri bi »pravi deci«, ki se – ko spijejo več kot deci – božajo, objemajo in ližejo, navdušeno kričali: »Moja rit je samo za sranje!« In brez problema bi dobil kako »humanitarno« estradnico, ki ne bi imela nič proti, če bi med intervjujem sedela na ilegalnih priseljencih z Balkana – ali pa na beguncih iz kake vojne. Ne potrebuješ Amerike – v Sloveniji dobiš vse. Denarja za scenarij mu sploh ne bi bilo treba zapravljati: Slovenija je scenarij, ki se piše sam. Ergo: slovenski filmarji so pozabili posneti še en film, ki bi se posnel sam. In če bi pustili, da bi se posnel sam, bi imeli blazno prednost pred Baronom Cohenom – ker bolje poznajo teren. Plus: ničesar jim ne bilo treba inscenirati. Vse bi bilo spontano, direktno, avtentično, domače. Iz srca.
Ko sem pred kratkim neki mladenki razlagal, da trenutno po svetu nastane rekordno število filmov, ki bi bili lahko posneti v Sloveniji, če bi le slovenski režiserji malce mislili, mi je hitro navrgla: »Filmi kot Edmond, ne.« Ja, sem rekel. Definitivno. Tudi Edmond. Okej, Edmond, ki ga je napisal sloviti dramatik, režiser in scenarist David Mamet (kar pogruntate že po dveh replikah), režiral pa Stuart Gordon, avtor mnogih kultnih grozljivk (npr. From Beyond, Re-Animator itd.), je videti kot revizija Prostega pada – saj veste, onega razvpitega filma, v katerem japiju Michaelu Douglasu poči film, tako da potem mutira v besno, nestrpno, kakofonično, ksenofobično, homofobično, fašistoidno urbano pošast. Na koncu ga ubijejo. Edmonda, ki ga igra William H. Macy, Mametov fetiš, na koncu ne ubijejo. Pazite: Edmond – japi, ki ima vsega dovolj, tudi svoje žene, ki ga ne privlači več – se odpravi ponoči ven, da bi na vse malce pozabil, toda njegov eskapizem mutira v homofobično-ksenofobično-rasistični fašizem, ko postane »žrtev«. Oropajo ga in zbrcajo, vržejo ga iz seks-kluba, nihče mu ne izkazuje nobenega spoštovanja, ženske ne razumejo njegove filozofije »trenutka« in tako dalje: Julio Stiles v transu celo ubije. Logično: aretirajo ga in zaprejo. Toda ko pride v arest, ga mora najprej potegniti nekemu temnopoltemu kaznjencu, svojemu cimru. In kot vidimo malce pozneje, mu to tako paše, da končno odkrije svoj pravi jaz in da končno spozna, kaj ga žre –
na koncu namreč s cimrom spita v isti postelji. In preden zaspita, si prilepita poljub za lahko noč. Hja, Edmond, odlično dopolnilo Brüna in obenem odlično pojasnilo antigejevskega napada v Ljubljani, je videti tako, kot da je bil posnet v Sloveniji. Ali bolje rečeno, videti je tako, da bi bil lahko posnet v Sloveniji. Nič, ko slovenski režiser vidi Brüna (ali pa Edmonda), je to le še en film več, ki ga je zamudil.
 |
