|
HARDCORE, KI GA NISMO VIDELI
Kaj smo letos v kinu videli, veste. Bolj zanimivo je vprašanje, česa vsega nismo videli. Nehollywoodski filmi imajo vsaj to srečo, da jih zavrtijo na nekaj filmskih festivalih, ki se vsako leto odvrtijo v Sloveniji, medtem ko h'woodski filmi te sreče nimajo – njihov festival sta DVD in downloading. Zato je čas, da preletimo h'woodske filme, ki so štartali letos, recimo v prvih šestih mesecih, in ki jih k nam – vsaj v kino – še ni bilo. In malo je verjetno, da bodo prišli. Danes si poglejmo trde žanre, tiste, ki jih imajo pirati najraje – akcijske filme, srhljivke, kriminalke, grozljivke, misterije in sci-fije.
David Lynch ni sicer avtorsko lansiral nobenega novega filma, toda produciral je Nadzorstvo, horror srhljivko, ki jo je režirala njegova hči, Jennifer Lynch. Tu imate ameriško vukojebino à la Twin Peaks, v katero prideta dva FBI-jevca, Bill Pullman & Julia Ormond, ki poskušata razvozlati serijo umorov, toda priče – policaj, džankica in osemletnica – so tako subjektivne kot priče v Rašomonu. Jennifer, ki filma ni posnela že vse tja od Helene v škatlici (15 let!), vam ne pusti pozabiti, da je Lyncheva hči. In ker smo že ravno pri ženskah: če hočete videti najboljši akcijski film o iraški vojni, potem si poglejte The Hurt Locker, ki ga je – v Jordaniji in Kuvajtu, heh – posnela Kathryn Bigelow: film prikazuje odisejado deminerske enote (EOD), pred katero stalno padajo ljudje bombe in avtomobili bombe. Naturalistično, intenzivno, pikantno, agonično, nadrealistično. Anti-CNN. Vojna je droga. Tudi srhljivka Not Forgotten, v kateri igra Claire Forlani, ki jo je lansiral Vinci Vogue Anžlovar, se dogaja na privlačni lokaciji: na ameriško-mehiški meji, kjer ugrabitev otroka odpre vrata pekla, za katerimi se gnetejo mafija, hitmani, pedofili in verniki sekte Santa Muerte. Čisti tex-mex slamdance.
Če se vam toži po Harrisonu Fordu, potem ne veste za Crossing Over, srhljivko-s-sporočilom, v kateri igra specialnega agenta, ki napol mesijansko treplja ilegalne imigrante, tako tiste iz Mehike kot one iz Irana, Nigerije in Bangladeša. Film je režiral Wayne Kramer, akcijski režiser, toda ne pričakujte testosterona, ampak meditacijo o stanju človekovih pravic, v kateri bi skoraj igral Sean Penn, a so njegove prizore izrezali, ker se ni strinjal s poanto nekega prizora. Po testosteron boste morali bodisi v film Echelon Conspiracy, v katerem Shane West doživi to, kar je Shia LaBeouf doživel v filmu Eagle Eye, v film Street Fighter – The Legend of Chun-Li, v katerem Kristin Kreuk ne skriva, da je produkt video igrice, ali pa v film 12 Rounds, v katerem John Cena – sloviti rokoborec – preganja fantomskega terorista. Ker je film posnel Renny Harlin, je – če nič drugega – zagotovljen vsaj overdose testosterona, četudi je res, da njegov ka-bum izgleda le kot B-remiks hitov Umri pokončno 2 in Umri pokončno 3. Če pa se vam slučajno toži po Usodni privlačnosti, potem ste zamudili psihosrhljivko Obsessed, ki izgleda kot rimejk Usodne privlačnosti, le da psihopatska femme fatale (Ali Larter) tokrat zapelje črnca (Idris Elba), japija, jasno, družinskega človeka – ker pa njegovo ženo igra Beyoncé Knowles, ne čudi, da belki zapeljevanje spodleti, toda njegov »ne« le še okrepi njen vtis, da nastopa v Usodni privlačnosti. Bejba na koncu visi kot luster v Ovalni pisarni. Nič, Obsessed je le neke sorte potrdilo, da je v Beli hiši črnec. Toliko o rimejkih – če pa hočete videti efektno nadaljevanje, potem si poglejte Crank – High Voltage, nadaljevanje Cranka. Ja, spet igra Jason Statham. In ja, nadaljuje se tam, kjer se je Crank pred tremi leti končal – na helikopterju. Fina akcijska simulacija »realnega časa«, v kateri statira kopica porno zvezdnikov, od Rona Jeremyja do Jenne Haze. Faith No More!
Psihošoker Horsemen je imitacija filma Sedem, ki bi jo lahko naslovili tudi Štiri, kajti skrivnostni »mesija« pobija v slogu Štirih jezdecev Apokalipse. Dennis Quaid se trudi, da bi njegovo zlato serijo prekinil, toda mirno lahko pričakujete D-Day, kajti film je produciral pompozni Michael Bay, ki je produciral tudi Petek 13., rimejk razvpitega slasherja. Spet smo na Kristalnem jezeru, spet mularija misli le na seks, droge & rokenrol, spet jih obišče Jason Voorhees, ki ga tokrat igra kaskader Derek Mears. Režiral je Marcus Nispel, ki je za potrebe milenijske senzibilnosti reformatiral že tudi Teksaški pokol z motorko. To, da nove verzije Petka trinajstega ne bo k nam, je kakopak čudno (in neposlovno, če hočete), zato ne čudi, da k nam ne bo precej manjše ribe, psihošokerja The Haunting in Connecticut, katerega paranormalni maelstrom je menda posnet »po resnični zgodbi«. V tolažbo vam je lahko le to, da ga bo zadnji dan v oktobru zavrtel maraton grozljivk v Kinodvoru.
Prihodnjič: Softcore, ki ga nismo videli.
 |
