|
FILMSKA REKAPITULACIJA DESETLETJA, KO JE BILA Z VAMI REVIJA PREMIERA
1. Revitalizacija epskih zgodovinskih spektaklov: na naslovnici prve številke revije Premiera spomladi 2000 je bil Gladiator, ki je obudil že skoraj pozabljeni žanr. Sedem let pozneje je udaril digitalno skoreografirani 300, ki se mu bo drugo leto pridružil še Spopad titanov.
2. Obdobje trilogij: oče vseh trilogij je v tem času postal Gospodar prstanov, ki je dal svetu že številne sinove in hčere, od končane druge trilogije Vojne zvezd pa Matrice, Žage, Spider-Mana, Shreka, Piratov, Bourna, Ful gasa, Asterixa, Prenašalca, Rezila, Nevidnega zla itn. Videli smo tudi šest Harry Potterjev, pred nami sta še dva.
3. Zadnji udarci: igralci, za katere smo mislili, da ne bodo več predstavljali svojih ključnih vlog, so se zaradi pomanjkanja boljših možnosti vrnili vanje. Arni je bil tretjič Terminator, Sharon Stone je poskušala drugič prvinsko zažgati, Stallone je udarjal šestič v Rockyju in četrtič v Rambu, Willis je pokončno umiral še četrtič.
4. Vzpon novih butičnih studiev: Focus (recimo Gora Brokeback), Fox Searchlight (denimo Stranpota in nazadnje Revni milijonar) ipd., ki jih nadzorujejo veliki, so začeli pobirati oskarje. Vzleteli so tudi novi neodvisneži, med njimi Lionsgate (denimo serija Žaga) in Summit (serija Somrak).
5. Film je dal stripu krila: računalniki so spravili k življenju številne stripovske priredbe (ali obudili stare, kot sta Superman in Batman), ki jim ni videti konca.
6. DreamWorks je bil prodan: najambicioznejši poskus postavitve novega studia po United Artists izpred več kot osemdesetih let se je kljub Spielbergu končal s pripojitvijo Delavnice sanj Paramountu.
7. Vzpon korejskega filma: Korejci so v manj kot desetletju iz svoje kinematografije naredili velesilo, ki postaja glavna v Aziji, doma pa je tako ali tako nedosegljiva.
8. Izrinjena klasična animacija: Svet igrač je bil leta 1995 videti kot eksperiment, ki pa je že manj kot desetletje pozneje kulminiral v skorajšnje izumrtje klasične risanke. Računalniki so glavni, animacija je vse bolj dodelana in realistična, Pixar je glavni pri izbiranju izvirnih tem.
9. Obdobje predelav: Hollywood črpa tako iz svoje zakladnice filmov (od Italijanske misije, prek Vojne svetov do Avtoštoparja itn.) kot iz azijskih grozljivk (od Kroga, Zamere, Temačne vode pa do Slutnje in Odseva itn.) in evropskih šokerjev (od Odpri oči do Snemaj!).
10. Vzpon dokumentarnih filmov: Bovling je vrgel prvo veliko kroglo, sledilo je marsikaj, od Nomadov neba do Neprijetne resnice. Svoje smo dodali tudi Slovenci, ki smo v tem času posneli kak ducat celovečernih dokumentarnih filmov.
11. Ponovni vzpon 3D filma in risank (tudi v Sloveniji): tridimenzionalni kino postaja nova in vse pomembnejša filmska zgodba, kar ni čudno, saj poskuša industrija z njo spet stopiti korak pred pirate. 3D je s svojo sedanjo omejenostjo na kinopredvajanje kot nalašč za to.
12. Internet: postal je pomembno promocijsko orodje za filme, a zaradi piratskega pretakanja tudi sovražnik tega, sploh pa glasbenega posla.
13. Obdobje Clinta Eastwooda: stari mojster nam je dal v tem času veliko dobrih filmov, od Vesoljskih kavbojev prek Skrivnostne reke in Punčke za milijon dolarjev, pacifiškega »double-billa« o bitki na Iwo Jimi pa vse do drame Zamenjan in nekakšnega filmskega testamenta Gran Torino, s katerim je ultimativno sklenil svojo igralsko kariero.
14. Mehiški trojček Cuaron-Inárritu-Del Toro se je prerinil v prvo ligo filmarjev, ki redno strežejo s filmskimi delikatesami.
15. Vzpon DVD-ja: kasete so v tem času izumrle, DVD je postal standard in ključni segment prodaje filmov ter priložnost za cinefile, da si doma ustvarijo svojo filmsko zgodovino.
16. Vzpon Luca Bessona kot producenta: kultni režiser se je potegnil v producentsko in scenaristično vlogo ter v tretjem tisočletju produciral več kot šestdeset filmov, za kakih dvajset pa je napisal scenarije.
17. Vzpon Dancev: danska kinematografija je dokazala, da zna tudi s subvencijami poslovati učinkovito, in je imela kljub majhnosti države v tretjem tisočletju več kot 25-odstotni tržni delež na domačem trgu. Filmski model, ki bi ga morali upoštevati tudi pri nas.
18. Pojav kinocentrov v Sloveniji: v obdobju med letoma 2001 in 2006 je v Sloveniji zraslo sedem kinocentrov, ki so precej vplivali na domači kinoobisk. Seveda pa je njihova dolgoročna uspešnost odvisna tudi od skrbi za zahtevnejšega kinoobiskovalca.
19. Vzpon in upad slovenskega filma: spomladi leta 2000 je slovenski film zacvetel, prišel celo do nagrade na beneškem festivalu, z jesenjo 2003 pa pri gledalcih dosegel vrhunec. Od tedaj gre, seveda z izjemo Petelinjega zajtrka, ki je porušil vse rekorde osamosvojene Slovenije, predvsem navzdol, saj se v zadnjem času gledalci slovenskih filmov selijo pred televizijo.
20. Pri založbi UMco so v zadnjih devetih letih izdali več kot šestdeset novih filmsko-knjižnih naslovov, vključno z referenčnimi 1001 film, Knjiga o filmu, Zadnji film in Razumeti film. Manjka samo še poravnava zgodovinskega dolga – Zgodovina filma Bordwellove in Thompsona (marec 2010). Slovenski kinogledalec pa si je zadnje desetletje le težko zamislil brez revije Premiera.
Srečno v 2010!
 |
